Avstralska pevka je med filmskim festivalom v Benetkah intimno druženje z novinarji izkoristila za razkritje nekaj vznemirljivih informacij o svoji nadaljnji poklicni poti. 39-letna glasbena zvezdnica je festival obiskala v sklopu promocijskih dejavnosti modne znamke Miu Miu v lasti podjetja Prada - gre za širši projekt ozaveščanja medijev o ženskih vprašanjih v popularni kulturi. Kljub odmevni zasedbi se je na srečanju zbrala le peščica novinarjev, saj organizatorji raje pustijo, da predstavniki sedme sile sami izbrskajo informacije, kot pa da bi javno objavljali mesto in čas dogodka. Sia je bila gostja pogovora skupaj s stand up komičarko in avtorico TV-serij Whitney Cummings.

Sia se že na začetku ni mogla izogniti vprašanjem o svojem naslednjem albumu, ki bo izšel v kratkem in bo nasledil izredno uspešnega 1.000 Forms of Fear (2014). Prav ta jo je s singloma, kot sta Chandelier in Elastic Heart, izstrelil med zvezde svetovnega kova. "Novi album je končan. V glavnem gre za zavrnjene skladbe, ki sem jih napisala za druge izvajalce. Samo dve pesmi sta takšni, ki bi jih uvrstila na svoj album. Zato sem ga poimenovala This is Acting. Ko sem namreč pisala te pesmi, sem se pri petju dobesedno pretvarjala, da sem neka druga popzvezdnica. Nato sem jim te pesmi dala in so jih zavrnili, vseeno pa se mi je zdelo, da so dobre, zato sem jih obdržala zase. Prvi singl ima naslov Alive, izide pa že 26. septembra. Pesem sem napisala skupaj z Adele in za Adele, a ga je v zadnjem trenutku zavrnila. Govori o Adelinem življenju, tako da bom zdaj pela pesem iz Adeline perspektive." (smeh)

Vendar pa kljub dobri popotnici prejšnjega albuma novi projekt ni popolnoma brez negotovosti. "Strah me je, ker snemamo tudi videospot za to pesem, a vemo, da bo moral biti tako dober kot prejšnji trije spoti z Maddie Ziegler. A gledamo naprej. Na YouTubu sem naletela na majhno dekle, za katero upam, da jo bomo lahko poiskali. Vseeno pa me je strah, ker sem tako ponosna na trilogijo z Maddie, tako da zdaj čutim več tesnobe, kot sem jo kadar koli prej. Pri sami glasbi takih strahov nimam več, ker imam za seboj že obširen opus. Vem, da sem dobra pevka in dobra avtorica poppesmi, tako da me ni več strah, kako me bodo sprejeli na glasbenem področju. Kot režiserka pa začenjam z ničle in se počutim veliko bolj ranljivo." Vseeno pa je to ne ovira, da ne bi imela tudi na tem področju velikih načrtov.

Želi posneti film
Vse prisotne je presenetila z objavo ekskluzivne novice: "Ko bo album izdan, bom posnela tudi svoj celovečerni filmski prvenec." Kljub drezanju, naj pove kaj več o tem, pa preveč vendarle ni želela razkriti. “Ne vem, kaj lahko in česa ne smem povedati. Z večino se še sploh nisem pogovarjala o tem. Sploh še nimam publicista za ta projekt. Scenarij je dokončan. Zgodbo sem napisala že pred osmimi leti. Dolga je bila samo eno stran, šlo je za neke vrste sinopsis. Bilo mi je preveč nerodno komur koli povedati, da bi rada posnela film. Ko pa sem lani posnela videospot za Chandelier, sem spoznala, da sem precej dobra v režiranju, tako da sem s tem videospotom postala malo pogumnejša. Za pomoč sem se sprva obrnila kar k svojemu prijatelju, ki dela v lokalnem juice baru, hodil je namreč na filmsko šolo. To se ni končalo po načrtih, zato sem za pomoč zaprosila drugega najboljšega prijatelja, Dallasa Claytona, ki je avtor otroških knjig, napisal je tudi nekaj otroških filmov. Tri tedne in pol sva preživela samo na kavču in sva obdelovala zgodbo. Delala sem pa tako, da sem sama odigrala vlogo likov v scenariju. Nisem preveč tehnična oseba, ne obvladam programov za scenarije. Tudi pri petju hočem samo peti in se ne želim ukvarjati z montažo in produkcijo glasu v studiu, kar vedno vključuje veliko rezanja in lepljenja. V tem ne uživam. Uživam v ustvarjalnem procesu. Dallas je delal pri tem vidiku scenarija, potem pa ga je prinesel nazaj meni in skupaj z možem, Whitney in igralcem Joelom Edgertonom smo ga brali in komentirali. Izkazalo se je, da je bil moj mož Eric tisti, ki mi je dal najboljše napotke.”

Na MMC-jevo vprašanje, ali ima Sia že izdelano tudi vizualno podobo filma in bo v tem morda sledil estetiki njenih videospotov, je razložila: "Da, mislim, da bo film imel isti vizualni slog. Mislim, da smo v teh videospotih našli nekaj posebnega, zato bi rada to podaljšala še v celovečerni film. Sicer po navadi pišem za široko občinstvo, a verjamem, da bo film, če ga bomo posneli v slogu, kakršen je tisti v mojih videospotih, imel neki umetniški pridih, kakršnega v komercialni sferi ni."

Sia se je odkrito obrnila tudi nazaj v svojo zgodnjo kariero in težavno zasebno življenje. "Bila sem grozna alkoholičarka in uživalka tablet. Ko sem se pred kakšnimi petimi leti streznila, sem popolnoma spremenila način, kako se lotevam posla. Zdaj se lotim samo kakšnih treh ali štirih projektov na leto. Izberem samo tiste z največjim dosegom. Tako da preostali čas zdaj preživim z možem in kužki na domačem kavču." (smeh)

Velikokrat snema glasbo za filme
Še posebej travmatični so bili v najtežjih trenutkih njeni odnosi z glasbenimi založbami. "Zgodaj v svoji karieri sem imela navado, da sem imela pod nadzorom celoten album. Takrat sem imela za sabo samo en album z naslovom Colour the Small One, na katerem je bil manjši hit Breathe Me. Vse skupaj je zvenelo zelo indie. Nato sem posnela pop album v slogu, v kakršnem pojem danes, in sem ga končanega predala založbi. Rekla sem jim: 'To je to, vzemite ali pustite.' Zaradi takšnih stvari so me tudi tolikokrat zavrnili. (smeh) Rekli so mi, da tega ne morejo izdati, da saj jaz sem ‘downtempo artist’. Rekli so, da bom zmedla svoje oboževalce, svoje ciljno tržišče. Rekla sem: "Kakšne oboževalce?! Prodala sem komaj 8.000 plošč!" Rekla sem: "Kaj pa Beck, saj tudi on vsakič izda drugačen album?"’ Rekli so: "Že, ampak Beck se je že uveljavil kot take vrste izvajalec, ti pa ne." Niso me prepričali, zato sem jim rekla, da je to tisto, kar jim ponujam. Če tega nočejo vzeti, naj prekinejo pogodbo. In so jo res. To je bilo pred 13 leti."

Prav zaradi tega je bilo pomembno, da se je uveljavljala prek sodelovanja na filmskih soundtrackih. "To je bilo izredno pomembno, saj mojih albumov niso predvajali po radiju, in prav s skladbami na soundtrackih sem skrbela za reden prihodek." S sodelovanjem pri odmevnih filmih, kot so Igre lakote, Petdeset odtenkov sive in Annie, se v zadnjih letih zdi prisotna na vsakem koraku. "Strašim po celotni filmski industriji! (smeh) Vendar mi danes to ni več tako pomembno. Pomembno mi bo posneti glasbo za svoj film. To je pomembno tudi zato, ker moram prepričati določene ljudi, da mi dajo denar za film. Ker je moja tržna vrednost dva milijona, lahko računam na ta dodatek pri proračunu filma, potem ko bodo pri založbi RCA odkupili soundtrack."

Razložila je tudi, da jo je njena trmoglavost na dolgi rok pripeljala do precej unikatnega odnosa do glasbenih založb. "Z založbami vedno podpišem pogodbo zgolj za en album, kar je v glasbenem poslu zelo redko, če ne celo neobstoječe. Za 1000 Forms of Fear sem imela eno pogodbo, za naslednjega sem podpisala novo. To mi da vso svobodo na svetu. V teh pogodbah imam tudi člen, ki mi zagotavlja, da mi ni treba delati promocije ali iti na turnejo. Takšnih pogodb v glasbi sploh nikoli ni bilo. Imam veliko srečo. Zato sem tudi tako dolgo pisala samo pesmi za druge izvajalce. Z albumom sem čakala, vse dokler si nisem pri založbi izborila takšne pogodbe, pod katero sem se počutila dobro."

Zakrivanje obraza je njen "avatar"
Presenetljivo odprto je spregovorila tudi o svojem ikoničnem zakrivanju obraza. To prakso je začela leta 2013. Tudi na srečanju nam je dogodek pustila fotografirati samo prvih nekaj minut, ko je nosila klobuk s pripetimi sprednjimi lasmi, nato pa ga je snela in se z nami pogovarjala z odkritim obrazom. "Imela sem svetlo paž pričesko in pustila sem si rasti lase. Mislila sem si, da če bom nosila dolgi paž, ki bi mi zakrival obraz, me bodo morali ljudje z očmi iskati na odru. Ko se je to res zgodilo, sem naokrog začela hoditi s popolnoma drugačno energijo. Gre za neke vrste avatar. In to mi je pomagalo pri tem, da vzpostavim razdaljo med sabo in preostalim svetom." Cummingsova je dodala, da Sia res vseskozi skriva svoj obraz pred javnostjo in mediji, a pogosto izda svojo identiteto, ko nenehno prepeva med hojo po hodnikih in na javnih straniščih.

Sii je ta poteza predstavljala osebno osvoboditev, a se je v javnosti vseeno večkrat pojavila z razkritim obrazom. "To je bilo namensko. In bila je napaka. Trikrat se je zgodilo, da sem se v javnosti pojavila brez krinke. Ena je bila na premieri filma Annie, na katero sem šla kot avtorica glasbe in ne kot glavna zvezda prireditve. Mislila sem, da lahko ostanem v ozadju, če bom šla tja v manj opazni vlogi. Zavedala sem se, da ne morem iti na premiero filma in nositi maske čez obraz, ker to ni pristen odnos do stvari. Spet drugič sem naredila napako, ko sem obraz pokazala na dobrodelni prireditvi. Rekla sem si, da ne bo nič narobe, če pokažem obraz v korist psov in homoseksualcev. No, in zdaj so prav to fotografije, ki jih mediji neprestano objavljajo ob novicah o meni."

Zaradi slave se je počutila nelagodno
Sia je poudarila tudi, da svetovna slava po navadi hitro pokaže svoj temačnejši obraz. "Mislim, da vsi ljudje v industriji zabave pridejo do nekega prelomnega trenutka. Že od otroštva si želiš biti slaven. Misliš, da ko se bo to res zgodilo, boš postal kul, ljubljen, poseben, da boš dobil pozornost staršev, predvsem pa, da se bo nekaj zgodilo, kar te bo spremenilo in naredilo drugačnega. Potem pa naenkrat res prideš do slave, ki si jo iskal, in takrat se zaveš, da si še vedno natanko ista oseba, kakršna si bil prej. To mi je predstavljalo izjemno srce parajoče razočaranje. To se mi je zgodilo pred 10 leti, ko sem postala vsaj malo slavna. Mislila sem si, ‘O moj bog, naredila sem napako, to ni tisto, kar si želim.’ Imelo je popolnoma obraten učinek. Ko so me nato začeli postavljati na piedestal, sem zaradi tega postala polna tesnobe. Nisem se počutila ugodno. Zdelo se mi je, da je vse skupaj napaka. Začela sem razmišljati, kako bi lahko vse to vzela nazaj, da ne bi bila več slavna. Nikoli še nisem videla, da bi se hotel kdo odpovedati slavi."

Sia se je na filmskem festivalu v Benetkah skrivoma udeležila tudi svetovne premiere filma Lolo francoske režiserke Julie Delpy.

Candelier

Elastic Heart