Kanadčan se je vrnil v Slovenijo ob trideseti obletnici albuma Reckless, ki jo je naznanil s ponovno izdajo albuma, le da je nanj uvrstil tudi sedem skladb, ki niso prišle v jagodni izbor desetih iz časov vinilnih plošč. Razlog, zakaj je leta 1984 na albumu pristalo le omejeno število skladb, danes Adams izkorišča za humorne pripovedi, kaj sploh sta vinilna plošča in gramofon. "Ima iglo, ki jo daš na plastiko in zgodi se nekaj neverjetnega: iz gramofona pride glasba," se je šalil glasbenik v enem izmed nagovorov občinstva v skoraj razprodanih Stožicah.

55-letnik na tej točki svoje kariere, kjer je, daje ljudem to, kar hočejo in ob čemer so odrasli. Repertoar je razdeljen na dva dela in dodatek, v katerem Adams stopi pred občinstvo sam - le z akustično kitaro in orglicam. "Dober večer, dame in gospodje, ime mi je Bryan in nocoj smo zelo veseli, da smo v Sloveniji. Ne samo da smo veseli, ker smo tu, veseli smo tudi zato, ker praznujemo 30. obletnico albuma Reckless. Da, vem, da so leta hitro minila," s temi besedami je prvič nagovoril Stožice po neprekinjenem glasbenem uvodu s skladbami Reckless, One Night Love Affair, She's Only Happy When She's Dancin' in Run to You, med katerimi je le prva skladba večera imela tisti pridih novega.

Lahko bi mu očitali, da se oklepa starih preverjenih načinov in skladb, toda zakaj bi preizkušal novosti, če lahko obnoviš morda že pozabljene ali preslišane skladbe, ko imaš v rokavu 12 albumov. "Nisem prepričan, da znate vse moje skladbe. Morda pa jih. Gremo," je pozval še zadržano množico, preden je Stožice aktiviral, da so ploskale na ritem The Boys Night Out, toda dokončno jih je zbudil s klasiko Summer of '69 z albuma Reckless.

Konec koncev mu ne primanjkuje niti novih idej, saj je letos izdal svoj zadnji studijski album Tracks of My Years, toda teh pesmi ni mogoče slišati na tokratni turneji. Gre za preprosto mero nostalgije in dokazovanja, da rokenrol, bolje rečeno izpovedne balade ob kitari - ki so združevale pare ob prepevanju Heaven, (Everything I Do) I Do It for You, Please Forgive Me - še niso šle v pozabo.

Žvižgi usmerjeni v varnostnika
"Všeč mi je, ko pojete. To je neverjetno," je presenetljivo razpoloženim Stožicam dejal po skupnem prepevanju skladbe iz filmske klasike o Robinu Hoodu s Kevinom Costnerjem v glavni vlogi. Toda to skupno harmonijo je za trenutek presekal tretji dejavnik v enačbi, ki je v Stožicah izstopal še bolj kot običajno. Varnostniki so že pred začetkom koncerta ob 21. uri šli na misijo, da posedejo slehernega obiskovalca in izpraznili tako prostor nad tribunami zelene kategorije kot stopnišča (mimogrede, cene za koncert so se gibale med 39,90 in 69 evri).

Ko je Adams iskal "divjo žensko", ki bo zaplesala ob If Ya Wanna Be Bad Ya Gotta Be Good, še pomislil ni, da bi lahko s tem komu prekrižal načrte, a jih je. Adams je izbral plesalko na stopnišču, nanjo obrnil žaromet in nehote spustil za njen hrbet varnostnika, ki jo je želel odstraniti. "Hej, umaknite se od tam, gospod," ga je skušal pregnati Adams, toda vztrajneža so odgnali šele žvižgi, potem ko je glasba na odru za trenutek utihnila. A koncert se je hitro vrnil v stare tire in Adams ni dobil le ene divje plesalke: "V Sloveniji prosiš za eno, dobiš štiri."

Koncert uspešnic in balad
Adams je v mnogo pogledih minimalist. Ne potrebuje veliko, da osvoji dvorano, kot jo je v Stožicah. Ob sebi ima štiričlansko skupino, ki jo sestavljajo dolgoletni kitarist Keith Scott, bobnar Mickey Curry, baskitarist Norm Fisher in klaviaturist Gary Breit. Vse nosi podpis značilnega raskavega glasu brez napake ob zavidanju vredni kolekciji uspešnic. Bogat seznam že meji na brezosebno nizanje skladbe za skladbo, toda v Adamsovem primeru ni tako.

Zanimanje ohranja s kazanjem na občinstvo ob ponavljanju Run to You za konec istoimenske skladbe, izmenjevanju pevskih vložkov (prvo kitico Heaven je prepustil Stožicam, drugo je odpel sam, preostalo so do skupnega refena odpeli zbrani), pozivi k ploskanju in vsem znanih skladbah, ki jih le malce predrugači (naj bo to z zunajserijskimi kitarskimi vložki, kot je to bilo pri skladbi Somebody, ali podaljški vsem dobro znanim zaključkom).

Scott - Adamsova desna roka
Adams je med koncertom izkoriščal obe strani odra, kar je občasno ustvarjalo praznino na sredini, toda to je bil tudi tisti odločilni dejavnik, ki je ohranjal dinamiko pri življenju. Pri tem pa je v stranski vlogi briljiral Scott, ki si je z Adamsom izmenjeval fraze in solaže. Tako je bil Scott in ne Adams prvi mož animacije, potem ko je zavrtel kitaro okoli ramena pri It's Only Love solaži in pokazal nekaj izvirnih prvin improvizacije med skladbami, kot je Ain't Gonna Cry. Njun odnos pa še najbolj povzame izsek iz preigravanja Summer of '69, ko sta tekla z enega mikrofona na drugega ob strani in si ob srečanju na sredini odra dala 'petko'.

"Scott ima najhitrejše prste v Sloveniji. Včasih pridejo prav," je pripomnil Adams v enem izmed nagovorov. Čeprav gre za uigrano celoto, ki le redko pusti prostor naključjem, so trenutki s solažami (med She's Only Happy When She's Dancin'), zaradi česar zvenijo kot prava skupina in ne kot združba studijskih glasbenikov na turneji.

Akustični vložek za konec
Odločilni dejavnik pri povezovanju Adamsa in občinstva pa je bila akustika. Grajenje intime je Adams počasi stopnjeval, potem ko je "slekel" komercialno uspešnico iz leta 1998, ki je začrtala samostojno kariero nekdanje članice dekliške skupine Spice Girls Melanie C, njemu pa podaljšala rok bivanja na evropskih lestvicah in odrih, When You're Gone (nekaj podobnega je poskušal leta 2005 v dvojcu s Pamelo Anderson, toda ta zgodba ni imela tako odmevnega nadaljevanja).

Sicer pa to ni edina skladba večera, ki jo je v izvirniku posnel v duetu in jo na koncertih izvaja sam. Že v prvi polovici je postregel z It's Only Love, ob kateri je besede zahvale posvetil Tini Turner. "Star sem bil 24 let, ko sem pel z njo. Neverjetno. Naslednje leto smo šli z njo na evropsko turnejo in mislim, da smo se zaradi tega tudi obdržali."

Poklon času in občinstvu
Adams je danes tisti obraz časa, v katerem se je izoblikoval zvok 80. in 90. let prejšnjega stoletja (s kitarami in basbobnom v ospredju). "Glasba, ki smo jo posneli nocoj, bo postala spomin," je poudaril Adams ob koncu in dejal, da bo v hotelski sobi mislil na zbrane v Stožicah, ki ga niso tako zlahka spustili iz odra. Tri skladbe v dodatku niso bile dovolj, tako da je Adams v slovo na kitari sam pod žarometom odigral še Straight from the Heart in All for Love ob soju LED-zaslonov prenosnih telefonov. Poslovil pa se je s času primerno oz. eno vrstico skladbe Christmas Time. "Hvala vsem, hvala Slovenija, bili ste čudoviti," je delil priklone in pozdrave. Dvorana pa je stala na nogah.

Če bo kdo rekel, da je naredil prav vse po predpisih, je na tem mestu potreben popravek - on je te predpise pomagal spisati.