Edinstvena glasba, ki je zmes skaja, svinga, rockabillya, modernega džeza, kubanskih ritmov in brazilske glasbe, je pod vplivom punk-rocka bratranca Uroša in Jerneja - ustanovitelja skupine RFPS - popeljala na številne svetovne odre. Skupina je kmalu po ustanovitvi leta 1998 iz tria prerasla v sekstet. Po več kot enajstletnem skupnem nastopanju je maja 2009 skupino zapustil basist in soustanovitelj Jernej. To pa RFPS ni zaustavilo, saj so se pred kratkim vrnili s svoje druge turneje po Južnoafriški republiki (JAR). Po njej smo se pogovarjali s pevcem, kitaristom in piscem besedil Urošem.

Za vami je enomesečna turneja po JAR-u, ki ste jo sklenili na domačih tleh v Gali hali. Kaj vam je po koncertiranju v JAR-u najbolj ostalo v spominu?
Veliko je nepozabnih trenutkov! 42 dni, 15.000 kilometrov, 25 koncertov ... Lahko si ustvarite sliko: dva "kamperja", ekipa dvanajstih Slovencev ... Zabavno. Osebno sta mi bila koncert v Bocvani in Svaziju najljubša. Je le nekako "bliže" Afriki kot JAR.

Pred meseci vas je zapustil basist in soustanovitelj skupine Jernej. Kako se je ta "izguba" poznala na koncertih, če sploh?
Brez basista smo odpotovali prejšnje leto, saj je imel Jernej (ki ga je maja 2009 nadomestil Gašper Gantar – Srečna mladina) delovne obveznosti. Namesto Jerneja je na turneji 2009 vskočil Martin Labuschagne, ki smo ga spoznali leta 2008 na evropski turneji, ko smo nekaj koncertov delili oder z južnoafriškimi New Academics, za katere je Martin takrat igral bas. Tokratno turnejo je bas igral naš redni član Gašper.

Na turneji vas je spremljala priznana južnoafriška koncertna fotografinja Jacqui Van Staden. Kako je nastalo sodelovanje in kako se je to razvijalo skozi turnejo?
Jacqui smo spoznali že na prvi turneji. Na prvi koncert, ki smo ga leta 2009 odigrali v Johannesburgu, je Jacqui prišla povsem prostovoljno. Naslednji dan nam je pokazala slike in bili smo dobesedno šokirani. Bistvo njenih slik je energija, ki jo ujame med nastopom skupine in odzivom občinstva. Poleg tega so fotografije popolne z vidika same kakovosti. Pravzaprav imamo veliko srečo, da smo jo spoznali, Ker pa smo letos dvakrat obkrožili JAR, smo se odločili Jacqui povabiti na prvi del te turneje, da jo dokumentira. To je bil pravzaprav njen letošnji dopust. Naknadno pa smo se odločili še za "foto session", saj smo vedeli, da bo Jacqui prava oseba za to.

Kako se tamkajšnje občinstvo razlikuje od domačega?
Južnoafriška publika ni bistveno drugačna od slovenske, nemške, francoske ... Edina razlika je, da bolj ceni 'bande', ki pridejo iz tujine, kar se pri nas dogodi v redkih primerih. Je pa res, da je to verjetno tudi posledica dobre reklame tamkajšnjih medijev, ki so naši turneji po JAR-u primerjali s turnejama NOFX in Mad Caddies.

Mnoge skupine bi po taki turneji odšle domov in se pošteno spočile, vi pa ste se z afriških odrov takoj preselili na domače. Kako to?
Na domače niti ne, saj bomo odigrali le tri koncerte. Je pa res, da 14. aprila odpotujemo na evropsko turnejo na povabilo newyorških skalegend The Toasters, na kateri bomo nastopili kot njihova predskupina, kar nam je v posebno čast.

Omenili ste The Toasters, s katerimi ste v preteklosti že nastopali. In tudi drugače ste kot predskupina različnim skupinam stopili že na marsikateri oder. Kje pa najraje nastopate? RFPS radi nastopamo povsod. Mislim, da ni kraja, kjer nebi radi igrali oziroma kamor ne bi šli igrat. Črnomelj, Trbovlje, Skopje, Ljubljana, Johannesburg, Berlin ... Vsi ti kraji in še mnogo drugih so enostavno čudoviti!