Tik pred začetkom festivala Flow, ki bo v prihodnjih dneh močno zaznamoval glasbeno in družabno dogajanje v Ljubljani, smo za rokav pocukali Tuomasa Kallia, glavnega organizatorja urbanega festivala Flow. Finec je pred 12 leti začel pisati izjemno uspešno zgodbo festivala v Helsinkih, zdaj pa jo širi še v Ljubljano.

Kako je Flow našel svojo pot v Slovenijo?
Pri tem so imeli prste tudi prijatelji, ideja za širitev oz. selitev festivala pa je vzniknila tudi zaradi močnega mednarodnega marketinga, ki smo ga imeli v Veliki Britaniji, Nemčiji in Rusiji za festival v Helsinkih. Naslednji korak za nas je bil širitev dogodkov iz Helsinkov: manjše dogodke smo najprej pripravili v Londonu in Parizu, pa tudi v St. Peterburgu, porodil pa se je tudi predlog, da bi tak festival, kot je v Helsinkih, organizirali tudi drugje. In tako smo prišli v Ljubljano, za katero smo ocenili, da podobnega festivala nima. To je seveda prednost, hkrati pa tudi izziv.

Pomembno dejstvo je tudi lokacija Slovenije. Vse je precej blizu, v nasprotju s Finsko, kjer so razdalje zelo velike. Iz Italije, Nemčije ali Avstrije si v Ljubljani že v nekaj urah.

Koncept Flowa v ospredje postavlja dobro glasbo, pa tudi oblikovanje, druženje in hrano. Že samo prizorišče je svojevrsten del umetnosti, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi svetloba. V Helsinkih recimo je zdaj dolg dan, znoči se le za nekaj ur, zato smo želeli iti na jug in festival organizirati zgodaj poleti. V Helsinkih namreč festival poteka sredi avgusta. Naš cilj je torej širiti festival, sicer v manjšem obsegu, na jug.

Festival Flow ima na Finskem že kar lepo tradicijo, poteka že več kot 10 let, zdaj pa ga prvič peljete zunaj domovine. Je mogoče koncept urbanega festivala kot takega odpeljati kamor koli? Kaj na festivalu ima pečat posamezne države?
Mislim, da je prispevek lokalne scene velik in zelo dobrodošel. Naš cilj je, da recimo na festivalu sodelujejo glasbeni in drugi umetniški talenti iz posamezne države. Želimo delati z domačini in za domačine. Nismo tako kot številni festivali, recimo na hrvaški obali, ki tja v celoti iz Velike Britanije pripeljejo ne le scene, ampak tudi udeležence, lokalnim prebivalcem pa preostane le čiščenje razmetanega prizorišča po koncu. Želimo sodelovati z lokalnimi umetniki, videoumetniki in glasbenimi skupinami. Pomembno vlogo igra tudi hrana.

V Sloveniji je v zadnjih letih velik porast različnih kulinaričnih dogodkov. Hrana je postala zelo pomemben del družabnega življenja. Je tudi na Finskem enako?
Na glasbenih festivalih, tudi na Finskem je bilo tako, preden smo začeli s Flowom, je bila hrana načeloma vedno precej obupna. Zdaj pa mislim, da je zelo drugače, tudi mi smo odigrali vlogo pri tem. Zdaj na rockfestivalih in drugih festivalih veliko pozornost namenjajo tudi tovrstni ponudbi: da je zelo raznolika in kakovostna. Udeležencem želimo pokazati svoje videnje urbanega festivala in upamo, da jim bo všeč.

Številni festivali vključujejo tudi kampiranje. Je Flow glede tega namerno drugačen?
Kampiranje, pa seveda z njim ni nič narobe, pač ni v našem konceptu festivala. Flow je bolj urban festival, želimo, da je Ljubljana kot mesto del dogajanja. Ljudje tako lahko stanujejo v hostlih, hotelih ali pa doma, če so od tu. To je do določene mere povezano tudi s povprečno starostjo udeležencev, ki niso več najstniki, temveč so starejši in imajo po večini že drugačne želje in potrebe.

V zadnjem desetletju se je močno povečalo število festivalov po Evropi. Če pogledamo samo bližnje države, je kup festivalov, ki so namenjeni predvsem mladim, medtem ko se zdi, da generacija 30-40 nima prav veliko ponudbe. To je generacija, ki je načeloma materialno preskrbljena, ima določen glasbeni okus in tudi željo po zabavi, pa se vendar zdi, da možnosti za to ni veliko. Se strinjate, da je v Evropi ponudbe zanje premalo?
Seveda ne želimo nikogar diskriminirati zaradi njegove starosti. Dobrodošli so vsi, ki imajo radi tovrstno glasbo oz. utrip festivala, ne glede na leta. V nasprotju s Finsko, kjer glede starosti udeležencev veljajo določena pravila zaradi zakona o točenju alkohola, tu tega ni. V osnovi je tako, kot ste rekli, da so naši udeleženci malce starejši in znajo ceniti kakovost. Flow je s svojim konceptom glede tega res unikaten.

V Veliki Britaniji je recimo koncept zabave in dojemanja festivalov drugačen: Britanci zelo radi hodijo na festivale, o čemer priča tudi dejstvo, da je povprečna starost udeleženca na Glastonburyju 38 let. Sam nikoli ne bi šel tja, nimam rad šotorjenja in blata, to je zame nočna mora (smeh). Zato smo tukaj: na soncu, asfaltu, kjer se lahko lepo urediš, nosiš tudi visoke pete, skratka, kjer je pridih urbanega. Seveda ni nič narobe z gozdom, samo ne v povezavi z glasbenim festivalom, vsaj zame ne.

Vse več festivalov pa se v zadnjih letih z obrobja seli tudi v središča mest. Mislim, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Seveda pa najstniki uživajo v kampiranju v naravi, saj to zanje pomeni pobeg izpod starševskega nadzora. Imajo drugačen miselni okvir.

Festivali predstavljajo tudi pomemben del turistične ponudbe mest. Kakšne so vaše izkušnje z oblastmi, tukaj v Ljubljani in doma v Helsinkih?
Po moji oceni so kar dobre. Nekaj dogodkov pripravljamo v sodelovanju s helsinškimi mestnimi oblastmi, pa tudi v Ljubljani sodelujemo z mestnimi oblastmi, v petek naj bi se nam na odprtju pridružil tudi župan. Veseli smo tudi odličnega odziva tujih novinarjev, v Ljubljano prihaja več kot 300 novinarjev, kar nas je pozitivno presenetilo. To je približno toliko kot v Helsinkih, kjer pa je festival veliko večji. Prihajajo novinarji iz vse Evrope, kar priča, da je koncept festivala dobra zgodba. Prvo leto tukaj je seveda polno izzivov, ampak zadeve potekajo.

Kakšne so vaše želje pred začetkom festivala? Kot kaže, vam bo vreme naklonjeno.
Napoved kaže sonce in 26 stopinj Celzija, kar je idealno. Prihodnji teden je napovedanih 34 stopinj Celzija, kar bi bilo na tem asfaltu kar preveč. Želim si, da bi na festival prišlo veliko ljudi, zavedamo pa se, da številke ne bodo takšne kot v Helsinkih. Festival ponuja novo, drugačno izkušnjo, predvsem pa gre za zabavo. Imamo precej jasno idejo, kaj je koncept našega festivala, zdaj pa si želimo čim boljše izvedbe. Prvo gostovanje pomeni tudi veliko finančno tveganje, hkrati pa za nas predstavlja predvsem pomemben korak naprej.