Dovžan je red za zasluge prejel za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski citrarski umetnosti. Kot so navedli v uradu predsednika, je slovenski citrarski glasbi vtisnil neizbrisno sled: "S citrami je iskal in našel svojo narodnozabavno vižo z osnovo v ljudski glasbi, ki čuti dušo in seže v srce." Spomnili so, da se je s citrami spoznal, še preden je začel hoditi v šolo, poslušalstvo pa ga je spoznalo leta 1958, ko je pri 15 letih nastopil v oddaji Radia Slovenija.

Sodeloval je pri filmu Cvetje v jeseni in napisal več kot 250 avtorskih skladb, ki so jih prepevali kvartet Zvonček, Vokalni kvintet Gorenjci, Jelka Cvetežar, Marta Stare, Meta Malus in drugi pevci. Veliko je sodeloval s harmonikarjem Vitalom Ahačičem in baritonistom Tonetom Kozlevčarjem. Zadnja glasbena leta je namenil slovenski narodni pesmi.

Kreslin povzročil "preporod slovenske etnoglasbe"

Kreslin je nagrado prejel za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti, saj je "človek mnogih talentov, številnih izrazov, neskončnih sanj". "Malo je glasbenikov, katerih ustvarjalni lok bi imel tak razpon in katerih stvaritve bi imele tak odmev," so med drugim zapisali v obrazložitvi.

Številne njegove pesmi so ponarodele, saj jih poznajo mladi in stari, po nekaterih pa so nastali romani, filmi in knjige. Ko besedila njegovih uspešnic beremo v knjigi, je to zbirka poezije, piše v utemeljitvi, ki med drugim omenja njegovo zmago leta 1980 s pesmijo Dan neskončnih sanj na Slovenski popevki, sodelovanje s skupinama Martin Krpan in Mali bogovi ter z Beltinško bando, s katero je "povzročil pravi preporod slovenske etnoglasbe" in Sloveniji dokončno približal Prekmurje.

Leskovar – "žametni glas slovenske popevke"

Leskovar je red za zasluge dobil za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski popularni glasbi. "Žametni glas slovenske popevke je z nami že skoraj petinšestdeset let. Lado Leskovar je eden redkih pevcev svoje generacije, ki še vedno nastopa, s svojo glasbeno poustvarjalnostjo pa presega meje let in povezuje poslušalce vseh starosti," so v Pahorjevem uradu pojasnili odločitev za nagrado in dodali, da je posnel več kot tristo popevk in šansonov, osvojil številne nagrade in prejel mnoga priznanja.

Svojo prvo glasbeno nagrado je prejel leta 1963 na festivalu Slovenska popevka za pesem Malokdaj se srečava, ki je postala vsejugoslovanska uspešnica, ko jo je za jugoslovanski trg priredil in prevedel hrvaški šansonjer Arsen Dedić. Sledili so nastopi na festivalskih odrih po Jugoslaviji in tujini. Posnel je več kot 300 popevk in šansonov, osvojil številne nagrade in prejel mnoga priznanja.

Pester – "čudežni deček z zlatim glasom"

"Oto Pestner je ena najbolj unikatnih osebnosti slovenske zabavne glasbe, čudežni deček z zlatim glasom," pa je Pahor začel obrazložitev odločitve, da red za zasluge za izjemen pečat, ki ga je dal slovenski popularni glasbi, podeli Otu Pestnerju.

Leta 1971 je zmagal na Slovenski popevki s pesmijo 30 let, zatem je osvajal festival za festivalom, sodeloval z najboljšimi tekstopisci in skladatelji in kmalu tudi sam postal avtor. Doslej je napisal več kot 500 popevk in aranžmajev, izdal več kot 40 solističnih albumov, njegovih nastopov pa niti ni mogoče prešteti.

"Vedno je raziskoval meje glasbe in ni jih našel; enako domači so mu bili popevke, šansoni, ljudske pesmi in narodnozabavne melodije. Ko pa je spoznal sving in gospel, je začutil strast, za katero prej ni vedel. Leta 1971 se je pridružil New Swing Quartetu in mu s svojim glasom, ritmom in energijo dal povsem novo razsežnost. Skupina je v štirih desetletjih postala prava senzacija, nastopala je na vseh koncih sveta in s svojo izvedbo gospelov in črnskih duhovnih pesmi žela uspehe tudi v Ameriki," piše v utemeljitvi.

Šifrer v avtorskem delu kaže "željo po bližini in iskrenosti"

Za izjemen avtorski prispevek k slovenski popularni glasbi je bil nagrajen tudi Andrej Šifrer, ki je v svoji karieri posnel skoraj 200 avtorskih skladb in objavil več kot dvajset albumov. "Za glasbeno ustvarjanje Andreja Šifrerja je značilno iskanje visokih standardov na vseh področjih ustvarjalnosti. /.../ Še bolj pa se kot stalnica v njegovem avtorskem izrazu kaže želja po bližini in iskrenosti, po tem, da bi si bili ljudje blizu, skupaj, prijatelji," je navedeno v obrazložitvi.

Poslušalci se z njegovimi razpoloženjskimi pesmimi potopijo v lastne misli in občutja, piše v utemeljitvi, ki omenja tudi nekaj njegovih uspešnic, kot so Za prijatelje, Vsi ljudje hitijo, Gorska roža in Ostani z nami.