Samo v letu 2019 je imel danes 27-letni glasbenik Marko Stanković 270 nastopov v Srbiji, a potem se je zgodila pandemija in vse se je čez noč zaprlo. V tem času se je pridružil staršem, ki so že prej vrsto let živeli v Sloveniji. Po slabih dveh letih že poje v slovenščini, nocoj kot gost nastopa z Janom Plestenjakom, junija pa bo izšel njegov najnovejši singl Malo malo vode tudi v slovenščini, potem ko je ta teden izdal spot v srbščini.

V oddaji NaGlas! je Marko Stanković ob kitari zapel v dveh jezikih, ogledate si jo lahko v spodnjem videu.

Komaj dve leti živite v Sloveniji in že pojete tudi v slovenščini. Kako vam to uspeva?
Ko sem prišel, takrat se je začela korona, sem se odločil, da se čim prej naučim govoriti slovensko, ker sem hotel govoriti jezik okolja, v katerem živim. Začel sem brati knjige, otroške, to mi je bilo takrat najlažje, denimo Harryja Potterja, gledal sem risanke, vse Disneyjeve risanke sem namesto v angleščini gledal v slovenščini …

Koliko vam je pri učenju slovenščine pomagala glasba?
Ogromno. Takoj ko sem prišel, sem začel poslušati Plestenjaka, M2, Sidharto, vse slovenske legende. Glasba mi je zelo pomagala. Ko sem vadil, sem poskušal odpeti Plestenjakovo pesem … Sem tuhtal, ali je dobro ali ni dobro, posnel sem se, poslal prijatelju, nakar je on takoj odgovoril: "Odlično." "Ne, ne, ne," sem odvrnil … "Ne bodi prijazen, bodi iskren, prosim. Kako je?"… Dobival sem torej odzive prijateljev in tako sem se najbolje učil …

Rodili ste se v Leskovcu, študirali ste v Beogradu. Stari ste 27 let, pa imate že 12 let glasbene kariere v Srbiji. Kako se je začelo?
Za začetek se moram zahvaliti teti. Zaradi nje sem začel igrati kitaro. Ker sem bil dober učenec, lahko bi rekel piflar, sem šel za nagrado na ekskurzijo v Vojvodino. Tam so bili zbrani vsi dobri učenci iz Srbije. Vsak večer je prišel neki gospod in nam na kitaro igral pesmi. Sedeli smo okoli njega, se objeli in peli pesmi skupin Bijelo dugme, Riblja čorba in Plavi orkestar, ki jih dobro poznamo. Ko sem se vrnil domov, je brat začel igrati, teta pa me je vprašala, zakaj ne bi tudi jaz poskusil. To je vse. Takoj sem se spomnil tistega gospoda in začel igrati.

Torej nosite kitaro v srcu.
Vsekakor.

Imeli ste tudi svojo skupino.
Skupino Difuzna refleksija. V Leskovcu smo zasloveli že zelo mladi. Z bratom sva napisala pesem Nepozabna noč, ki je v Leskovcu takoj postala uspešnica. Zato so nam dali priložnost, da smo igrali kot predskupina na koncertih pomembnih glasbenikov.

Nastopali ste z Goranom Bregovićem, Sergejem Ćetkovićem, Marinkom in Nikolo Rokvićem. To je široka glasbena paleta.
Res je velika. Učili so me, da je glasba žanrsko samo okvir, v katerega spraviš glasbo. Glasba se deli na dobro in slabo. Obožujem Marinka Rokvića, Sergeja Ćetkovića in Bon Jovija. Njihova glasba je dobra, samo različno je zapakirana.

Zanimiv je tudi del kariere, ki ste ga preživeli na križarki. Tam ste igrali in peli, zaposlili so vas kot glasbenika. Peli ste tudi v nemščini, ki je ne znate. Kako?
To je bila zelo zabavna in naporna izkušnja. Nemško ne znam niti besede. Pripraviti smo morali večer v nemščini. Sledil sem logiki Vuka Karadžića, piši kot govoriš, in vsako nemško besedo zapisal tako, kot sem jo slišal. Na primer 'Wann sind' je bilo 'van zind'. Tako sem se učil ... (smeh).

In je šlo … Leta 2019 ste postali pevec skupine Michael Jackson Tribute Band. Izpopolniti ste morali znanje angleškega jezika in se naučiti plesati. Kako ste postali Michael Jackson?
Michael Jackson ... Postal sem njegov posnemovalec. Skupine posnemovalcev mi niso bile nikoli pretirano všeč, ker sem menil, da se s tem izgublja bistvo umetnika. Ko so me povabili, da bi nastopil kot Michael Jackson, pa jih nisem mogel zavrniti. To je največji umetnik vseh časov. To sem vzel kot resen posel. Za pomoč sem prosil poklicnega plesalca in plesnega učitelja, učitelja petja, kupil sem dve knjigi Michaela Jacksona, vse njegove zgoščenke, ogledal sem si vse pogovore z njim. V nekem trenutku sem si rekel, da sem postal Michael Jackson. 'Da. Kako si?' (v angleščini, op.a.; smeh) To je bila res čudovita izkušnja. Zelo sem ponosen, da mi je uspelo to izvesti.

Leta 2019 ste imeli v Srbiji 270 nastopov. Nato je prišla epidemija, zaradi katere ste prišli v Slovenijo, saj tukaj že vrsto let živijo vaši starši. Zdaj je tudi tukaj vaša kariera vse bolj v vzponu. Zvečer boste nastopili kot gost na koncertu Jana Plestenjaka … Kako tukaj razvijate kariero?
Priznam, da mi je nastop v Slovenija ima talent na komercialni televiziji zelo pomagal. Ljudje so me nenadoma spoznali. Spoznal me je velik krog ljudi v Sloveniji. Takoj potem sem začel veliko nastopati. Znova sem začel izdajati svoje pesmi. Izdal sem pesem v angleščini I got you in pesem Malo malo vode v srbščini. Na Youtubu bom junija to pesem objavil tudi v slovenščini. Nastopam vsak teden. Tako se najlaže predstavljaš … Si na odru. Tja tudi spadam. Ljudje te vidijo v tvojem naravnem okolju in uživajo, potem pa ti začnejo slediti, ker jim je všeč tvoja energija.

Kaj vas v glasbi privlači? Pripovedovanje zgodbe, čustva, kaj je tisto, kar želite sporočiti svetu?
Prav to, kar ste rekli. Pripovedovanje zgodb in čustva. Spet se vračam k zgodbi gospoda, ki nam je igral v Vojvodini. Uspelo mu je, da nas je zbral okrog sebe, kar je neverjetno. Ko je igral, smo bili popolnoma predani. Uživali smo in širili ljubezen. To se mi zdi najpomembneje: da svojo zgodbo pripovedujemo skozi ljubezen in nekaj, kar je bistveno.

Se občutje z jezikom spreminja? Pojete v angleščini, slovenščini in srbščini. Čutite razliko ali je to samo drug kanal? Kako bi to opisali?
Pri teh treh jezikih ne čutim razlike. Nemščine, španščine, francoščine ne razumem, torej je razlika. Pri petju v jezikih, ki jih znam, torej pri teh treh, pa ni razlike. Ko sem bil še majhen, je oče vrtel pesmi skupine Bijelo dugme in Princea. S sestro sva gledala risanke na programu Cartoon Network, in to brez prevoda, zato nama je angleščina domača. Obema. Tako nikoli nisem imel težav z izražanjem čustev v angleščini. To zame ni bil tuji jezik.