Kljub besedi brezalkoholno se po slovenski zakonodaji pod brezalkoholno pivo šteje vse pivo, ki vsebuje največ 0,5 % alkohola, in se kot tako lahko tudi oglašuje. Enaka zakonodaja velja tudi v večini držav Evropske unije in v ZDA.

Porast brezalkoholnih piv sovpada z odločitvijo vse več oseb, da zauživajo manj (ali celo nič) alkohola. Po ocenah ekonomske napovedovalne organizacije IHS Global Insight bo trg brezalkoholnih pijač rasel vsaj do leta 2024, predvsem zaradi omenjenih trendov, pa tudi zaradi povečane urbanizacije ter vpliva islamskega trga, ki zaradi religijskih zadržkov stremi k povečanju proizvodnje brezalkoholnih in lahkih piv – ta po slovenski zakonodaji vsebujejo največ 3 % alkohola.

Brezalkoholna piva skozi zgodovino

Brezalkoholna piva niti slučajno niso nov pojav. Piva z nizko vsebnostjo alkohola so bila prisotna že v času srednjega veka, saj je pivec z njimi zaužil veliko količino kalorij in tekočine. Popularna so postala pred dobrim stoletjem, med časom prohibicije v ZDA, ko je bila največja dovoljena količina alkohola v pivu 0,5 %. Brezalkoholno pivo se je skozi stoletje vse bolj razvijalo: Irska pivovarna Guinness je svoje prvo brezalkoholno pivo, Kaliber, predstavila že leta 1968, slovenska Pivovarna Union pa je leta 1977 začela proizvodnjo "naravnega hmeljnega napitka" Uni z nizko vsebnostjo alkohola – leta 2008 so to pijačo preimenovali v Union Brezalkoholno. Letos januarja pa so v Pivovarni Laško Union začeli polniti Laško Zlatorog 0,0 %.

"Bistvo piva je, da je narejeno naravno, brez dodatnih barvil in konzervansov."

O njenem mnenju glede brezalkoholnega piva smo povprašali prvo slovensko biersommelierko in solastnico podjetja, ki se ukvarja z distribucijo specialnih piv, Seni Pegan: "Vsi, ki imamo radi pivo, raje pijemo alkoholno pivo. Je pa v zadnjem času brezalkoholno pivo zelo v porastu, predvsem zaradi zdravja in ker nima slabega vpliva na voznika."

Z njo smo govorili tudi o pojavu tako imenovanih sportbier piv v Nemčiji – gre za brezalkoholna piva, ki so zelo kakovostna in jih uporabljajo predvsem športniki kot alternativo izotoničnim napitkom: "Vse te pijače vsebujejo barvila, konzervanse in koncentrate. Bistvo piva pa je, da je narejeno naravno, brez dodatnih barvil in konzervansov, edina škodljiva snov pa je alkohol, ki ga v brezalkoholnem pivu (razen v majhnih količinah, op. p.) ni," nam je povedala Peganova, ki je še dodala, da je brezalkoholno pšenično pivo dobro za prebavo, priporoča pa se tudi nosečnicam, saj med drugim poveča proizvodnjo mleka.

Problematika brezalkoholnih piv

Priljubljenost brezalkoholnih piv se je v preteklem letu še povečal, ledino pa orjejo mlajši pivci, v nekaterih primerih pa tudi mladoletni. Ker je po slovenski zakonodaji brezalkoholno pivo opredeljeno kot vsaka pijača, ki vsebuje manj kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, lahko brezalkoholno pivo legalno kupi tudi oseba, mlajša od 18 let.

Kot so nam povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je pitje brezalkoholnega piva manj tvegana izbira, saj oseba pri isti količini popite pijače v telo vnese manj čistega alkohola, a so ob tem poudarili, da z vidika varovanja zdravja nobena količina alkohola ni varna: "Tudi, če gre za pivo brez alkohola, lahko takšna pijača pri nekaterih ranljivih osebah, kot so otroci in mladostniki, osebe, ki so bile zasvojene in trenutno abstinirajo, poveča željo po pitju alkoholnih pijač."

"S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, hkrati so, kakor tudi odrasli, izpostavljeni oglaševanju določene alkoholne pijače," so nam odgovorili na na NIJZ-ju in opozorili na dejstvo, da alkoholna industrija pogosto izkorišča brezalkoholne pijače za oglaševanje svojih izdelkov novim kupcem – tovrstno oglaševanje so na primer na Norveškem že prepovedali.

O problematiki brezalkoholnega piva smo govorili tudi z dr. Markom Kolškom, ki je pobudnik projekta Sporočilo v steklenici, katerega glavni namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola. Po njegovem mnenju je problem že v sami besedi brezalkoholno, saj gre tu za zavajanje potrošnika: "Brez alkohola pomeni brez alkohola; v tem primeru bi se moralo pijačam s tako količino alkohola reči pijače z majhno vsebnostjo alkohola."

Vidi pa dva učinka brezalkoholnega piva. Glede mladine je učinek negativen, saj gre za spodbujanje k pitju piva: "To bi lahko primerjali s penečimi sokovi ("otroški šampanjec"), ki naj bi posnemali šampanjec. S tem se pri otrocih že uvede neki vzorec, ki se potem prenese v odraslo življenje." Takega mnenja so tudi na NIJZ-ju: "Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi alkohola. Omenjenim skupinam prebivalcev odsvetujemo tudi pitje brezalkoholnega piva, ki vsebuje 0,5 % alkohola ali manj. S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva."

Morebiten pozitiven učinek brezalkoholnega piva pa dr. Kolšek vidi za odrasle osebe, saj lahko izberejo pijačo, podobno pivu, ki pa vsebuje manjšo količino alkohola. Vsekakor pa tudi brezalkoholno pivo ni primerna pijača za zdravljene alkoholike, saj "sproža ponovno željo po pitju alkoholnih pijač in po nepotrebnem povzroča notranjo stisko".