Festival, ki je letos potekal že deveto leto zapored, je s porastom zanimanja za kulinariko iz lokalnega naglo prerasel v enega tistih, ki jih ne sme zamuditi noben ljubitelj rujne kapljice, lokalnih izdelkov in vrhunskih prigrizkov, ki so jih letos pripravljala taka imena, kot so Galerija okusov, Vila Podvin, Gostilna Mahorčič, Kendov dvorec, hrvaški Kukuriku, Hiša Raduha in, seveda, gostiteljica, Gostilna pri Lojzetu, pod katero se podpisuje eden izmed treh najboljših kuharskih mojstrov pri nas, Tomaž Kavčič.

Pobudniki Okusov Vipavske so bili vinarji, ki so si v letih, ko so precej več pozornosti želi njihovi tržniško bolj izurjeni kolegi iz Brd, želeli, da jih festival nekako umesti na zemljevid pridelovalcev. Povezali so se, k sodelovanju pritegnili še gostince, manjša podjetja in lokalne pridelovalce in zdaj vsako nedeljo in ponedeljek sredi najlepšega meseca Vipavska dolina postane še za odtenek mikavnejša.

Pod arkadami in v senci kostanjev
Ni težko ugotoviti, kaj obiskovalce navdušuje nad Okusi Vipavske, ko na topel pomladni dan sediš pred arkadami Zemona, ki tudi po poziciji nedvomno sodi med najboljše tri v Sloveniji, in srebaš svež zelen ali pinelo ob zvokih lahkotnega džeza, z razgledom na ozelenele vinograde, mehke gričke in stare vasice doline, ki počasi ne velja več za "skriti biser" Slovenije, ampak je, tudi po zaslugi hvalospevov v tujih medijih (New York Times, 2014), trenutno kar zelo vroča destinacija tako za domače kot tudi za tuje ljubitelje vina, vrhunske kulinarike in idiličnih, z bogato zgodovino prežetih krajev.

"Na prav vse festivale, kamor nas vabijo, ne gremo. Sem pa pridemo vedno. Že sama lokacija je izvrstna, mislim, na Zemonu ste!" nam razlaga Ingrid Saksida iz vinarstva Saksida, medtem ko nam toči sveže lanske letnike roseja in zelena ter malce odležane rdeče zvrsti. Problematični letnik 2014, ki je vinarjem povzročal sive lase, se izkaže za prav všečnega, zlasti če se držite vipavskih avtohtonih sort, kot so zelen, pinela in klarnica.

Kot nam razloži Matej Lavrenčič iz ajdovske vinoteke Faladur (odličen naslov, če želite "schnellkurs" Vipavske v vinsko-kulinaričnih degustacijah), je te širnemu svetu neznane sorte tujcem težje prodati, lahko pa z njimi gradiš vipavski turizem.

Pinela, zelen ...
In če te Okusi Vipavske kaj naučijo, je to, da se drži avtohtonih sort in sort, ki Vipavcem ležijo (beri: bela vina). Vipavska ni pokrajina za velika rdeča vina, zato pa ima neizmerno bogastvo belih, ki segajo od res prijetnih svežih do tistih kompleksnejših, vsa pa so zelo aromatična. In ko smo že pri kompleksnejših - tu boste našli tudi nekaj najlepših primerkov tako modnih oranžnih vin - Svetlikova rebula Grace je prava mojstrovina, medtem ko Cigojeva malvazija redno pobira nagrade na svojem področju.

Cigoj je tudi poskrbel za najkonkretnejši obrok dneva, ko je pod starim kostanjem gostom rezal slastne rezine larda in pršuta svojih slovitih mangulic, vojvodinskih "kosmatih" prašičev z debelo plastjo kakovostne maščobe. Ivi in Edvard Svetlik s Kendovega dvorca sta ob svoji rebuli z njunega posestva pod Čavnom rezala kolute dehteče klobase, Mahorčiči so stregli piščančje pralineje, Podvinov Uroš Štefelin je z Gorenjske prinesel svojo klasiko - ješprenj
z Zupanovo postrvijo, Kukuriku pa s Kastava okus po morju v obliki kozic.

Od vina do piva
Prvi dan festivala so popestrili še kulinarični blogerji, ki so kar na zemonski zelenici pripravljali svoje domiselne krožnike, drugi dan je Kavčič z italijanskim kolegom, z dvema michelinkama ozaljšanim Ninom di Costanzo, pripravil vrhunsko šesthodno kosilo, oba dneva pa so pod arkadami svoje izdelke ponujali še okoliški sirarji, mesninarji, medarji, zeliščarji, oljarji in tudi - pivovarji.

Vipavska navsezadnje z vzponom craft pivovarstva, kjer je zadnja leta v ospredju ajdovski Pelicon, ni več samo vrhunska vinska destinacija, ampak tudi prvovrstna pivovarska. Anita in Matej pa že za prihajajoči ljubljanski festival piva napovedujeta nove poletne okuse.

Vipavska, do naslednjega leta.