Ker je zanimanje za festival "četrte vinske barve" vsako leto občutno večje in je Manziolijeva palača že lani pokala po šivih, so organizatorji festival letos razširili še na bližnjo nekdanjo občinsko palačo, da bo dovolj prostora tako za 60 vinarjev iz petih držav, ki se bodo predstavljali s skoraj 200 maceriranimi vini, kot tudi za vse obiskovalce, ki se bodo v petek zgrnili na Manziolijev trg.

Med vinarji bodo prevladovali slovenski, med gosti pa bodo letos celo "oranžniki" z Nove Zelandije. Za primerno podlago bo poskrbelo 15 uglednih kulinaričnih ponudnikov, med katerimi bodo taka velika imena kot Gostilna pri Lojzetu (Zemono), Skaručna, Kendov dvorec in Gostilna Mahorčič, pa tudi goriško-primorski favoriti, kot so kmetija Arkade Cigoj, domačija Butul, ribogojnica Fonda in portoroška restavracija Rizibizi.

Bela vina s postopkom za rdeča
Oranžnih vin počasi že ne bo treba posebej predstavljati, pa vseeno: kljub nekaterim dilemam in sporom, ki se nanašajo zlasti na "čistost" in "ekološkost" oranžnih vin, gre pri teh v bistvu za bela macerirana vina, pridelana s podobnim postopkom za rdeča, torej s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom, zaradi česar se vanj izluži več snovi.

Postopek sicer ni nov, ponekod ga poznajo že stoletja, pa je v zadnjih letih zgolj obujena tradicija, tako da se v bistvu vinarji z novim znanjem vračajo h koreninam. Pridelovalci maceriranih vin praviloma kmetujejo sonaravno, številni so nosilci ekoloških certifikatov. Za oranžna vina dosledno velja, da je to pridelek z avtorskim podpisom.

"Festival goji načelo Razmišljaj globalno, deluj lokalno. Izoli in lokalnim pridelkom daje prepoznavnost in ima ugled, ki se ga marsikdo doma niti ne zaveda," je na predstavitvi poudaril izolski župan Igor Kolenc.

Festival oranžnih vin je postal ugledna mednarodna prireditev, najverjetneje najširši svetovni pregled tovrstne pridelave. Ob izolski prireditvi se je uveljavil tudi jesenski Festival oranžnih vin na Dunaju, ki ga v ugledni muzejski četrti pripravlja ista ekipa.

Odprtje festivala bo že tradicionalno potekala z blagoslovom v cerkvi Marije Alietske ob 14. uri in zdravico na Manziolijevem trgu, festivalsko prizorišče pa bo odprto do 21. ure. Cena vstopnice je 25 evrov.

Naslednja postaja: Brda!
Kdor bo imel naslednje jutro še dovolj bistro glavo, jo lahko mahne naravnost v Goriška brda, kjer bo idilična srednjeveška vasica Šmartno ponovno gostila priljubljeni dvodnevni festival Brda in vino.

Tudi letos bodo organizatorji ponovili lanski recept, ko so se v soboto briškim vinarjem pridružili vrhunski kuharski mojstri z Janezom Bratovžem iz JB-ja na čelu, temu primerna pa je tudi cena vstopnice (45 evrov), v nedeljo, ko bo vstop brezplačen, pa boste lahko uživali zgolj v degustacijah vin iz slovenske in italijanske strani Brd ter brskali po tržnici briških pridelkov in izdelkov (ta bo sicer odprta tudi v soboto). Program bodo popestrile glasbene točke in predavanja o vinu in kulinariki.

Oba dneva se festivalska vrata odpro točno opoldne.

Solinarji vabijo v Piran
Če niste toliko privrženec žlahtne kapljice, da bi ob njej vztrajali ves konec tedna, pa vas od petka do nedelje v Piran vabijo solinarji na že 13. solinarski praznik. V petek bodo v Apollonijevi palači vrteli projekcije na temo morja in Pirana, ob 20.30 pa odprli fotografsko razstavo Solinarski festival.

V soboto, ko bo ob 11.00 uradno odprtje praznika, bo nato mestece oživelo s stojnicami s krajevnimi pridelki in izdelki, povezanimi s soljo, potekale bodo delavnice, razstave, turnirji, ogledi po solinah in povorka, predstavili se bodo pevski zbori in solinarska družina.

Praznik se bo končal v nedeljo, na stojnicah bodo dobrote še do 15.30.