Martinovo za vinogradnike in vinarje pomeni simboličen zaključek njihovega truda v vinogradu, mošt pa se spremeni v vino. "Svet' Martin nar'di iz mošta vin," pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, a se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z gaganjem.

Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugje po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god svetega Martina zaznamujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev, ki se vrstijo ta konec tedna. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.

V Mariboru več tisoč obiskovalcev

Najbolj obiskane so martinove prireditve na Štajerskem. Največ ljudi vsako leto privabi največje javno martinovanje v Mariboru, ki letos poteka dva dneva, saj so ga s predstavitvami vinarjev začeli v petek. Osrednji dogodek, ki se je začel ob 11. uri in 11 minut, je na Trg Leona Štuklja privabil več tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Organizatorji so dogodek obogatili s prihodom vinskih kraljic, trgačev in folkloristov ter predstavnikov vinskih redov in bratovščin, ki obhodijo mestno jedro, s seboj pa prinesejo jesenske pridelke in dobrote, da se simbolično zahvalijo jeseni.

Utrinke z martinovanja v Mariboru, s Studena in z Ljubljanske vinske poti si oglejte v galeriji.

Na Ptuju izbrali karnevalskega princa

Tudi na Ptuju so pripravili martinovanje za vse okuse. Pri tem pa niso samo krstili mošta v vino, ampak ob 11. uri in 11 minut izbrali še princa pustnega karnevala. "Na Ptuju je običaj, da eno leto izbiramo princa karnevala, drugo leto izbiramo ptujsko vinsko kraljico. Letos dobimo že 19. princa karnevala, ki bo odprl ta naš mali fašenk in v času kurentovanja prevzel oblast v mestu," je za Radio Slovenija dejala Tanja Srečkovič Bolšec s ptujskega Zavoda za turizem.

V Halozah so se obiskovalci opoldne šesto soboto zapored z brezplačnim avtobusom podali do ponudnikov vina, kostanja in domačih dobrot, na Ormoškem pa so z martinovanjem začeli že v petek. Zanimanje za štajerska vina je upravičeno, pravi direktor Zavoda za turizem Ormož Andrej Vršič, ki je dejal, da imajo "pet odstotkov najboljših vinskih leg na svetu, kar se tiče belega vina".

Poostren policijski nadzor

Večje ali manjše prireditve bodo konec tedna zaznamovale tudi druge dele Slovenije, ob tem pa tudi letos velja opozorilo policistov, da alkoholizirani ne smejo za volan. V času martinovih dogodkov bodo izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Za obisk praznovanj svetujejo uporabo sredstev javnega prevoza ali taksija. Z okoljskega ministrstva so sporočili, da bo danes uporaba medkrajevnega avtobusnega prevoza brezplačna, saj želijo s tem prispevati k večji prometni varnosti.

Letošnja svetovna letina vina najmanjša v zadnjih 60 letih

Zgodnje zmrzali, močna deževja in suše so sicer močno prizadeli svetovno proizvodnjo vina. Svetovna količina pridelanega vina se je letos z 244,1 milijona hektolitrov glede na lani zmanjšala za sedem odstotkov, s čimer je padla na najnižjo raven po letu 1961, je med tednom objavila Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV).

Količina pridelanega vina je leta 1961 znašala 214 milijonov hektolitrov, letošnja predvidena količina pa naj bi bila manjša tudi od zgodovinsko majhne proizvodnje leta 2017, ko se je ustavila pri 248 milijonov hektolitrov.

O znatnem padcu proizvodnje so poročali zlasti številni veliki vinarji na južni polobli. Proizvodnja se je v Avstraliji, Argentini, Čilu, Južni Afriki in Braziliji zmanjšala za deset do 30 odstotkov, je organizacija OIV razkrila v prvi oceni letošnje proizvodnje. Edina izjema je Nova Zelandija, kjer je bil obseg proizvodnje nad petletnim povprečjem.

Na severni polobli so zaradi neugodnih podnebnih razmer največjo škodo imele Italija, Španija in Grčija. Po navedbah organizacije so le ZDA in nekaj evropskih držav, kot so Nemčija, Portugalska in Romunija, imele ugodne podnebne razmere, zaradi katerih so države pridelale povprečne ali nadpovprečne količine vina.

Prvo mesto največjega svetovnega proizvajalca vin je po 12-odstotnem padcu količin italijanskega vina prevzela Francija, ki naj bi pridelala 45,8 milijona hektolitrov vina. Na tretjem mestu je Španija, čeprav se je tamkajšnja proizvodnja na letni ravni zmanjšala za 14 odstotkov, od petletnega povprečja pa je bila nižja za 19 odstotkov.

Glede na poročilo organizacije se je proizvedena količina vina v Sloveniji s 600.000 hektolitrov letos na letni ravni povečala za šest odstotkov, pri čemer je bila raven proizvodnje vseeno pod petletnim povprečjem, ki znaša 700.000 hektolitrov.