Vinske bare v Ljubljani bi lahko prešteli na prste ene roke, zato je pridobitev na Bregu 10 med vinoljubci nedvomno dobrodošla. A Matija, ki je kot predstavnik nove generacije Šukljetov bar odprl skupaj s svojo partnerico Katjo Geltar, sestro Katjo Šuklje in njenim partnerjem, francoskim enologom Guillaumom Antalickom, pravi, da jih je bolj kot tržna niša k odločitvi za bar napeljala sama ljubezen do trte in vina.

"Tako kot najin oče sva s sestro dejansko zrasla v vinogradu, in ko te od malih nog neka stvar spremlja vsak dan, postane del tebe. Če imaš možnost, je logično, da to ljubezen razvijaš naprej. Odločili smo se, da naredimo korak naprej, da sami pridemo do končnega potrošnika, ker na ta način lahko ustvarimo neko dodano vrednost."

Šukljetov bar je vsekakor dobrodošla pridobitev, tudi za spomeniško zaščiteno meščansko stavbo na Bregu 10, ki je v zadnjem času kljub prvovrstni lokaciji ob Ljubljanici bolj ali manj žalostno samevala, čeprav je imel v njej svoje prostore industrijski in grafični oblikovalec Harald Draušbaher, ki je tudi lastnik stavbe.

Zdaj je dal spodnje prostore za (najmanj) deset let v najem Šukljetom, je pa s svojim Studiem Breg tudi korenito sodeloval pri samem interjerju modernega, prečiščenega lokala. "Ideja je bila preprosta - da čim manj posegamo v naravno lepoto prostora in hiše, ki je že sama po sebi izjemna. Prav tako smo izjemno sodelovali s podjetjem Bobič Yachting interior, ki je izdelalo vse lesene dele lokala," razlaga Šuklje.

Vino Music Mood
Mlada ekipa se je pred odprtjem bara spoznala z vrsto podobnih lokalov po svetu, a, kot poudarjajo, se nazadnje niso zgledovali po nikomer konkretno, ampak so uporabili lastne ideje. Pri tem so še posebej ponosni na "Vino Music Mood", edinstven koncept spajanja vina z glasbenim razpoloženjem gosta, ki ima po njihovem mnenju velik potencial. Zadeva je preprosta: na prvi strani res obsežne vinske karte boste našli šest glasbenih kategorij, od lahkotnega popa do klasike, glede na svojo preferenco tistega dne pa vam utečena in zagnana ekipa priporoči vinsko spremljavo. Lahka, nezahtevna, sveža vina za ljubitelje popa, Movijino Veliko belo za tiste, ki se jim zahoče simfonije.

Na splošno je koncept Wine bara Šuklje dinamičnost. Skratka, ne gre za samo še en lokal več, ampak za bar, ki gosta angažira. Tako poleg že omenjenega spajanja glasbenih preferenc z vinom pripravljajo dogodke z vinarji, vinski klub, vinske degustacije/flighte (štirje vzorci vin na določeno tematiko za devet evrov), steklenice pa lahko gostje tudi odnesejo domov in v tem primeru je cena kar občutno nižja.

"Ideja Wine bara Šuklje je, da ne postrežemo le kozarca vina, ampak tudi znanje. Mislim, da bo to največji izziv, vendar imamo dobro ekipo, ki že kar nekaj ve, se je pripravljena učiti in goji strast do vina, kar je izjemno pomembno," razlaga Šuklje, ki priznava, da je promocija vin njihove znamke ena izmed prioritet, ni pa edina. "Belo krajino želimo predstaviti kot vinsko destinacijo, zato imamo v ponudbi 25-30 vin osmih belokranjskih vinarjev. Prav tako želimo skozi vino predstaviti Slovenijo tujcem, zato imamo izredno uravnoteženo vinsko karto, vina prihajajo iz vseh treh vinorodnih regij v približno enakem razmerju."

Bogata ponudba tujih vin
Je pa prednost Šukljetovega bara nedvomno tudi v bogati ponudbi tujih vin, pri čemer, logično, glede na poreklo priženjenega enologa, prevladujejo francozi. "Imamo 140 tujih etiket, ki jih sami uvažamo, in izredno izbiro francoskih vin. Poleg kar nekaj ikoničnih etiket imamo v ponudbi vina, ki predstavljajo vrhunsko razmerje med ceno in kakovostjo," nam pripovedujeta Guillaume in Matija, ki sta želela Slovencem predstaviti tuja vina, ki jih do zdaj še niso imeli prav veliko priložnosti pokusiti. Tako strežejo vse od penin in bordojcev do južnoameriških malbecov, južnoafričanov, kalifornijcev in gruzijcev.

Vinska karta se bo sproti spreminjala in dopolnjevala, trenutno pa imajo na kozarec 38 vin - 20 slovenskih in 18 tujih. Na vprašanje, kakšni pivci smo Slovenci in kaj je treba slovenskemu pivcu v vinskem baru ponuditi, Šuklje odgovarja, da čeprav se je težko izogniti rdečim primorskim vinom, so gostje vedno bolj pripravljeni pokusiti tudi podravska in posavska rdeča vina. "Okus slovenskih pivcev vina je zelo raznolik in ljudje se radi sprehodijo po različnih celinah in vinskih deželah s kozarcem vina in zgodbo, ki ga spremlja, če jim seveda to ponudimo," doda.

Povezovanje z gostinci
Ker ob vinu vedno prija kaj prigrizniti, je v baru poskrbljeno tudi za to. Pri tem so jim na pomoč priskočili sosedje Dolenjci iz Gostilne Repovž iz Šentjanža, kjer si prav tako že nekaj časa vzorno prizadevajo dvigniti raven dolenjske kulinarike. Repovži so s Šukljeti razvili nekaj okusnih, inovativnih hladnih prigrizkov, seveda pa ne manjka belokranjske pogače in drugih preprostih jedi iz domačega okolja. Skratka, po okušenem sodeč ponudba precej presega klasične narezke pršut-sir-olive z Mercatorjevo belo štruco.

Bela krajina kot naslednja vroča vinska destinacija? Zakaj pa ne. Dejstvo je, da se območje skupaj z Dolenjsko v zadnjem času pospešeno vzpenja, pri čemer jim nikakor ne škodijo prišleki iz francoskih enoloških voda, ki so se v zadnjem času priženili v že uveljavljene vinarske družine. Poleg Antalicka velja tu izpostaviti tudi Francoisa Bottona, ki se je priženil v dolenjsko vinsko družino Slapšak in danes z njimi soustvarja uspešno, predvsem peničarsko zgodbo Domaine Slapšak.

Tudi Šuklje je prepričan, da je Bela krajina vinorodni okoliš, ki ga je v prihodnih letih smiselno podrobneje spremljati. "Imamo izvrsten terroir, ki pa v preteklosti ni bil popolnoma izkoriščen in prikazan v vinih, ki smo jih pridelovali. Z generacijo mladih nadobudnih vinarjev ter novimi znanji in tehnologijami se raven belokranjskih in dolenjskih vin strmo dviga. K temu seveda pripomorejo tudi prišleki iz Francije, Nove Zelandije in še od kod, ki so v tej regiji prepoznali ogromen potencial in začeli pridelavo vin."

"Lahko bi reki, da je mlada generacija vinarjev iz Bele krajine in Dolenjske trenutno v nekem pozitivnem, interaktivnem momentumu in v sinergiji z lokalnimi gostinci, kot sta denimo Gostilna Repovž in Vovko, ustvarja podobo Bele krajine in Dolenjske kot nove turistične destinacije. Prepričan sem, da bodo belokranjska vina s svojo prevetreno podobo, aromatsko ekspresijo, eleganco, svežino in izjemnim potencialom staranja prepričala še tako zahtevne vinoljube. In zakaj ne, zagotovo obstaja potencial, da postanemo slovenska Burgundija, če že iščemo vzporednice s Francijo," še meni ambiciozni Šuklje, sicer diplomant gradbeništva, ki pa ga je ljubezen do vina potegnila nazaj v družinski posel.