Vrhunski vinarji so se v soboto na dvorišču in v prostorih Dominikanskega samostana družili z obiskovalci, ki so z vinom povezani tako ali drugače. Nekateri so se dogodka udeležili kot poznavalci in vinski strokovnjaki, drugi pa so se na topli aprilski dan le želeli družiti ob kakovostnem vinu. "To je festival, katerega glavni cilj ni pijančevanje, temveč uživanje," je povedal glavni organizator festivala Slavko Podbrežnik Dobnik in ob tem poudaril, da celotna identiteta festivala temelji na združevanju "vrhunskega okolja z vrhunskim vinom".

Na hodnikih samostana, ki so s svojimi nizkimi temperaturami do vina prijazni, se je predstavilo 46. vinarjev. Jagodni izbor vin je bil posvečen vrsti sauvignon, prevladovali pa so vinarji iz Podravja. Manj je bilo tistih iz Primorske in Posavja, kot češnjica na torti pa so se naboru slovenskih kleti pridružili še vinarji iz Hrvaške in Srbije.

Prevladovala sta letnika 2016 in 2017, vztrajne brbončice, ki so si zaželele bolj staranih, odležanih okusov, pa so med naborom našle tudi nekaj zase. V kategoriji letnikov so izstopala predvsem arhivska vina Ptujske kleti, ki s svojim "letnikom rojstva" segajo že v leto 1971.

Izstopale so suhe, sveže sorte, pričakovano pa je bilo manj vin namenjenim tistim, ki si raje privoščijo poskočne in razigrano sladke okuse. Čeprav posebnega tematskega slogana festivala letos ni bilo opaziti, pa je celoten ambient nakazoval, da se je treba ob čaščenju vina spomniti tudi tega, da vino ne nastane samo od sebe. Seveda sta tukaj ključnega pomena domišljija in pogum vinarja, pomemben vidik dobrega proizvoda pa je tudi skladiščenje vina. Skozi sod vino namreč izrazi svoj značaj in izbere enega izmed obrazov, ki bi si jih lahko nadelo. Pomembno je torej tudi sodarstvo, ne le vinarstvo.

Sod, sod in še enkrat ... sod
Posebno pozornost so organizatorji letos namreč namenili tistemu delu priprave vina, ki ga nepozoren opazovalec pogosto spregleda. Osnova za dobro vino je (še) vedno dobro grozdje, ne gre pa zanemariti tudi soda oziroma medija, ki vinarjem pomaga izraziti vinsko znanje. Sicer velja nezapisano pravilo – manj kot sod vpliva okus vina, bolje je –, vendar lahko sod na okus vina tudi izboljša. O tem je spregovorila tudi Veronika Valentar iz Kmetijskega zavoda Maribor, ki je obiskovalce vodila do odgovora na vprašanje: ali je slovenski les primeren primeren za izdelavo sodov.

Ker se značaj vina izrazi tudi s pomočjo soda, ki ga obdaja, mora biti vinski sod izdelan iz lesa, ki vsebuje veliko hranilnih snovi in malo kovin. Skozi pore v lesu namreč vdira zrak in omogoča hitrejše zorenje vina. Vlakna lesa za sode morajo biti zato dolga, ob obdelavi pa cepljena, ne žagana. Prav tako je nujno, da je les obdelan z ognjem, ki karamelizira sladkor v lesu. Valentova je obiskovalce kmalu seznanila, da je slovenski les sicer lahko primeren za izdelavo tako kompleksnih medijev, kot je sod, vendar je najprej treba preveriti aromatičnost takega lesa in lokacijo, na kateri je hrast rastel.

Beseda je tekla tudi o sodu v obliki jajca. Najboljši slovenski jajčasti sod, v katerem tokovi ob vretju vina zaradi prilagojene oblike sami krožijo, vsebine pa zato ni treba mešati, je izdelalo Sodarstvo Krajnc, ki je na predavanju o svojem dognanju tudi spregovorilo. Njihove sode lahko namreč najdemo tudi v kleteh najboljših slovenskih vinarjev, na primer v kleti Marjana Simčiča.

Za hrano je bilo poskrbljeno
Za hrano so skrbele najboljše ptujske restavracije: Gostilna Ribič, restavracija Grand hotela Primus, Gostilna Amadeus, Gostilna Grabar, pa tudi Biotehniška šola Ptuj, ki je festivalu posodila tudi svoje pridne roke, ki so skrbele za strežbo. Večino jedi, ki so jih postregli, so gostinci pridelali iz nič. Na seznamu so se zato znašli tradicionalni domači skutni štruklji, zanemarili pa niso niti tistih, ki prisegajo na vegetarijanski in veganski življenjski slog. Na jedilniku so bili namreč tudi veganski ocvirki.

Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, je ob priložnosti dodal, da je festival za prepoznavnost Ptuja zelo velikega pomena. "Ptuj je vinorodna pokrajina, vsak kraj namreč že ima kak salon, kot je na primer Salon Traminec. Pomembno je, da tudi na Ptuj pripeljemo vinarje iz vse Slovenije, pa tudi z drugih koncev sveta. Veseli pa smo tudi obiska vseh ljubiteljev sauvignona. Ta vrsta je zelo posebna, specifična, primerna predvsem za sladokusce in poznavalce. Občina Ptuj salonu pomaga, kolikor lahko, na primer s tem, da priskrbi takšnemu dogajanju primeren prostor," je še pojasnil.

Tudi festival umetnosti
Ker pa salon ni le festival vina, temveč tudi lepih umetnosti, so si obiskovalci v notranjosti samostana lahko ogledali razstavo Stojana Kerblerja, velikega mojstra fotografije, sicer pa viteza slovenskega reda vitezov vina. Na dvorišču samostana je svoja dela razstavljala likovna umetnica mlajše generacije Aleksandra Farazin. Umetniška dela so si obiskovalci lahko ogledali ob reki Dravi in ob spremljavi mladega glasbenega dueta, ki je razvajal s slovenskimi zimzelenimi ritmi.

Čeprav so se organizatorji že lani trudili, da bi Salon Sauvignon združili z drugim večjim dogodkom, Dobrotami slovenskih kmetij, so letos to možnost opustili. Za MMC je to potezo pojasnil Slavko Podbrežnik Dobnik: "Ne, takšna zamisel se lani ni dobro izšla, saj smo bili mi salonarji prešibek dejavnik v tej navezi. Večina ljudi namreč takrat ni prišla na salon, ampak na Dobrote slovenskih kmetij. Sicer smo tudi takrat imeli lep obisk, celo več kot tristo obiskovalcev, ampak menim, da si občinstva ne moremo deliti. Ptuj je majhno mesto, salona pa se udeležijo predvsem obiskovalci iz Ljubljane, Maribora in celo Primorske. Nekatera mesta so trgovska, druga imajo odlične znanstvenike, tretja so politična središča, Ptuj pa je mesto, ki se izraža skozi umetnost. Veseli smo, da lahko predstavljamo 'vhodna vrata' v slovensko bogastvo sauvignonov."

Na festival tudi najmlajši
Organizatorji se radi pohvalijo tudi s tem, da je festival do družin prijazen. Vstopnica za osebo je sicer na dan dogodka znašala 18 evrov, družine z otroki pa so se dogodka udeležile po znižani ceni. Z otroki sta se na notranjem dvorišču Dominikanca družila klovn in klovnesa iz Cirkusa Arbadakarba, medtem ko so starši uživali v vinskih okusih. "Kam z otroki, ko poskušaš izbrane sauvignone? To je festival za nas. Naredili smo ga takšnega, kot ustreza nam. Ne vem, zakaj bi otroke ločevali od vina, zelo prijetno je, če se lahko takšnega dogodka udeleži celotna družina, starši pa se lahko še dodatno sprostijo, ko se otroci zabavajo s klovnom," je še dodal Podbrežnik.

Manj je več
Hkrati pa organizatorji uspešnosti festivala ne merijo s številom obiskovalcev. "Želimo si okoli 300 kakovostnih obiskovalcev. Tudi vinarji si ne želijo prevelike gneče in po mojem mnenju se bi v veliki gneči slabše počutili tudi obiskovalci. Če bi želeli pritegniti množico ljudi, bi organizirali veselico," je še z nasmehom dodal Podbrežnik.