Pejić, znan po svoji dobrodušnosti in večnem nasmešku, je svojo restavracijo zgradil kot stičišče kultur, Alpe-Adria kuhinja brez meja s poudarkom na kakovostnih, predvsem morskih surovinah.

Njegova filozofija se je odražala tudi pri gostih – v restavraciji so se mešale slovenščina, italijanščina in nemščina. Vsi so imeli radi Ilijo.

Oboževal je gore in naravo, že od malega, ko se je s starši iz rodne Bosne preselil v Kranjsko Goro, pozneje, v Trbižu, ki je bil v zadnjih 40 letih njegov dom, pa se je redno vzpenjal na okoliške vršace.

Sorodna novica Na Trbižu največje kuharske zvezde: Za kosilo Gaggan-Ana, za večerjo Massive Attack

Včeraj je bila zanj usodna 1500 metrov visoka Florjanka, kjer ga je med smuko s soprogo obšla slabost. Kljub oživljanju reševalcev, ki so na vrh Florjanke prihiteli s helikopterjem, je umrl za posledicami infarkta.

Na družabnih omrežjih so se mu poklonili številni kuharski kolegi, gastronomski novinarji in redni gostje, ki žalujejo za prezgodaj umrlim mojstrom. "Enega najprijaznejših ljudi na tem planetu ni več. Odšel je v gorah, ki jih je tako ljubil," je zapisala Ana Roš.

"Vedno boš živel prek poglavja Laguna v moji knjigi Sonce in dež, v katerem si odprl vrata tolikim prijateljstvom in srcem. Rada te imam, Ilija."

K Iliji so hodili z vsega sveta

Pejić je svoje kuharsko znanje izpopolnjeval pri slovitih bratih Roca in pri Quiqueju Dacosti v Španiji, preden se je leta 1990 ustalil v Italiji in kmalu za tem v Trbižu, potem ko je leta 2007 golfigrišče in restavracijo kupil avstrijski milijarder Hubert Palfinger.

Oboževal je potovanja in je vsako leto obvezno odrinil v kake eksotične kraje. Govoril je šest jezikov ter s svojo karizmo in širokosrčno brez težav sklepal prijateljstva z vsemi.

Zadnja leta je Ilijevo ime zaslovelo tudi onkraj evropskih meja, ko je v svoji restavraciji v okviru gurme festivala Ein Prosit gostil največja kuharska imena, ki so za dva dni prevzeli njegovo kuhinjo.

"Naučil si me, da lahko tudi na pol poti postaviš vse na glavo in spremeniš smer, ne da bi se sploh premaknil od doma. Da 50-letni stažist ni patetičen, ampak simbol, kako lepo je lahko življenje," je v posvetilu Pejiću zapisal italijanski novinar in soorganizator Ein Prosita Paolo Vizzari.

"Tvojo restavracijo smo spremenili v plesišče, disko, gledališče, cirkus ... in nikdar se nisi nehal smehljati srečno in pristno vsem, tudi pijancem, ki so polili pijačo po električni napravi, ali ko te je indijski chef prosil, ali mu lahko ob 3.00 ponoči pomagaš loviti kozoroge. Bil si, ne, si, izjemen."