Kot so sporočili iz Michelina, bodo decembra razkrili prvo srbsko izdajo, pri čemer bo vodič zajemal samo restavracije v Beogradu.

Srbi so kar nekaj časa snubili rdeči kulinarični vodič v svoje kraje, kar pa ni bilo najlažje, saj v državi, kjer še vedno kraljujejo preprostejši obedi, preprosto ni bilo dovolj restavracij "michelinskega" ranga.

V zadnjih letih pa se predvsem beograjska gastronomska scena prebuja in ob kopici priljubljenih gostiln s klasično balkansko ponudbo na žaru zdaj najdemo tudi nekaj ambicioznejših restavracij in kuharskih mojstrov.

Pri Michelinu so prvi vodič za Beograd pospremili z utemeljitvijo, da je srbska večplastna gastronomija ustvarila močno in raznoliko kulinarično kulturo, v kateri se mešajo vplivi Grčije, Turčije, Madžarske in Balkana. Pri tem gre Srbiji na roke njen geografski položaj med vzhodom in zahodom ter bogastvo teh prepletov v zgodovini.

"120 let po prvi izdaji naloga Michelinovega vodiča ostaja enaka – deliti z bralci najboljše gastronomske destinacije po svetu," je povedal direktor Michelinovih vodičev Gwendal Poullennec.

"Beograd je kraj, kjer se tradicija prepleta z živahnimi mladimi talenti, ki so pripravljeni, da zasijejo. Njegova na novo odkrita dinamika in pomen gastronomije za tamkajšnje prebivalce prinašata krepke, velikodušne obedovalne izkušnje, za katere komaj čakamo, da jih razkrijemo našim bralcem."

Med restavracijami, ki imajo potencial za zvezdico, bi lahko našteli tiste, ki malce bolj dodelano razvijajo koncept nove balkanske kuhinje z restavracijo Iris na čelu.

Koliko stanejo zvezdice?

Pri Michelinu še dodajajo, da ima država tudi razvito vinsko kulturo in nekatere zanimive avtohtone sorte, ob tem pa še obilico rodovitne zemlje, na kateri lahko celo leto pridelujejo visoko kakovostne pridelke.

"Kot taka je hrana vrezana v vsakdan Srbov, obedovanje po restavracijah pa je priljubljen način preživljanja prostega časa, saj so mnogi lokali odprti vse do jutranjih ur," še navajajo.

Beograd se s tem pridužuje Sloveniji in Malti kot najnovejšima članicama Michelinove druščine, ki s tem zajema že več kot 30 destinacij.

Slovenija je v svoji prvi izdaji prejela sedem zvezdic – pet restavracij (Zemono, DAM, Vila Podvin, Atelje, Hiša Denk) je prejelo po eno zvezdico, Hiša Franko pa dve.

Ni znano, ali so Srbi za vodič plačali, a skoraj zagotovo so, saj Michelin, skoraj po pravilu, za nova tržišča kar mastno zaračunava. Tako je na primer Tajska plačala pet milijonov dolarjev za petletno pogodbo z Michelinom, Slovenija 950.000 evrov za dveletno, Hrvaška za svoj spletni vodič po neuradnih podatkih med 150.000 in 250.000 evrov, Kalifornija pa 600.000 dolarjev.