Singapurski urad za hrano je odobril uporabo piščančjih medaljonov podjetja Eat Just, poroča Guardian. Odločitev odpira vrata prihodnosti, v kateri je meso proizvedeno brez zakola živali, upajo v ameriškem podjetju.

Laboratorijsko perutnino bodo stregli v singapurski restavraciji. Cena obroka bo zaradi zapletenega postopka pridobivanja veliko višja od običajnega piščanca, vendar bo z množičnostjo proizvodnje kultivirano meso v prihodnosti cenejše od mesa iz klavnic, še menijo v Eat Just.

V tem trenutku več deset podjetij po svetu razvija kultivirano perutnino, govedino in svinjino. Umetno proizvedeno meso bo v prihodnosti pomembno zaradi zmanjšanja vpliva industrijske živinoreje na podnebje, postopek pridobivanja pa je tudi manj krut.

Za potrebe pridobivanja mesa po svetu vsak dan zakoljejo približno 130 milijonov piščancev in 4 milijone prašičev. Vzrejne živali predstavljajo kar 60 odstotkov teže vse sesalcev na svetu, ljudje predstavljamo 36 odstotkov, divje živali pa le štiri odstotke, še navaja Guardian.

Pridobivanje mesa brez zakola živali

Podjetje Eat Just je celice piščančjega mesa vzgojilo v 1200-litrskih bioreaktorjih. Celice za razmnoževanje so odvzeli živim piščancem z biopsijo, pri čemer žival ostane živa. Hranilne snovi za rast celic so nato vse rastlinskega izvora.
Gojišče oz. rastni medij pri proizvodnji celic sestavlja tudi goveji fetalni serum, ki ga pridobijo iz krvi fetusa in ga nato pred uživanjem izdelka večinoma odstranijo.

V prihodnjih proizvodnih linijah naj bi uporabljali rastlinski serum, ki pa še ni bil na voljo, ko so pred dvema letoma oddali vlogo v Singapurju, pojasnjuje Eat Just.

Umetno meso naj bi prepričalo tudi zaprisežene mesojedce, saj sta okus in tekstura mesa prepričljivejša od rastlinskih nadomestkov, so prepričani proizvajalci. Njihovo meso naj bi bilo tudi "čistejše", saj pri uživanju ni mogoča zastrupitev z živalskimi izločki ali antibiotiki ter hormoni, ki jih dajejo vzrejnim živalim.

Proizvodnja kultiviranega mesa porablja velike količine energije in s tem ogljikovih emisij. Vendar proizvajalci trdijo, da bi ob množični proizvodnji ustvarili občutno manj zračnega onesnaženja in porabili veliko manj vode in zemlje, kot jo zahteva tradicionalna živinoreja.

Kako prepričati potrošnike?

Eat Just priznava, da je glavni izziv prepričevanje prihodnjih potrošnikov. "Je meso drugačno? Zagotovo. Vendar upam, da bomo s pregledno komunikacijo s potrošniki lahko zmagali. A pri tem ni zagotovil," je povedal direktor in ustanovitelj podjetja Josh Tetrick, ki trdi, da ima kultivirana perutnina enake hranilne vrednosti kot perutnina iz klavnice.

Velik izziv so zagotovo tudi zakonske odobritve v drugih državah in povečanje proizvodnje v prihodnosti. Če bi želeli oskrbovati celoten Singapur, bi morali perutnino proizvajati v 10.000- ali 50.000-litrskih bioreaktorjih, pojasnjuje Tetrick.

Tudi tradicionalna podjetja v mesnopredelovalni industriji se obračajo h kultiviranemu mesu. Velikana Tyon in Cargill sta, denimo, kupila delež v podjetju Memphis Meats, enem izmed ameriških podjetij, ki se trudijo izdelati kultiviran steak z vsaj približno pristnim okusom. Podjetje za poslovno svetovanje AT Kearney celo predvideva, da naj leta 2040 večina mesa ne bi prišla več iz klavnic.

Mesni sekretariat pozdravlja "zdravo konkurenco"

Mednarodni mesni sekretariat, ki predstavlja mesno in živinorejsko industrijo po svetu, je zadržano pozdravil prvo regulatorno odobritev kultiviranega mesa, pri tem pa pozval k preglednemu označevanju izdelkov.

"Verjamemo, da ima kultivirano meso velik tržni potencial, saj uživalci v splošnem kažejo veliko zanimanja za okus in hranilne prednosti živalskih proizvodov. Seveda menimo, da resnični živalski produkti bolje potešijo te potrebe, vendar je zdrava konkurenca dobrodošla," je dejal generalni sekretar Hsin Huang. Pri tem je še dodal, da živinoreja bistvenega pomena za okoli milijardo revnih ljudi po svetu.