Čeprav tradicionalnih martinovanj po Sloveniji letos ne bo, pa bo na primer Zavod za turizem Ptuj dogajanje prenesel na splet. V okviru vsebin, ki bodo dostopne na Facebookovem kanalu Visit Ptuj, se bodo ob zgodbah iz zgodovine ptujskega vinarstva in kulinaričnimi namigi z vinskimi nasveti in oceno letnika predstavili lokalni vinarji. Na martinovo bo spletno občinstvo ob 12. uri nagovorila vinska kraljica.

"Do zadnjega smo upali, da bomo letošnje martinovanje lahko izpeljali v živo, čeprav v zelo prilagojeni obliki. Žal zaradi epidemioloških razmer to ni mogoče. Kljub temu se nam zdi pomembno, da se poklonimo bogati vinski tradiciji in opozorimo na aktualno vinsko in kulinarično ponudbo, ki predstavljata pomemben del turistične ponudbe Ptuja," je poudarila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Dodala je še, da po svojih kanalih pozivajo, naj ljudje podpirajo lokalne ponudnike, saj je epidemija močno prizadela tako gostinstvo kot tudi vinarstvo. "Če kdaj, potem je prav letošnje martinovo pravi čas, da spoštljivo nazdravimo in podpremo domače vinarje in gostince."

V Mariboru pa so, v znak praznovanja martinovega tedna, predlagali, da se posamezniki podajo na pohodniško pot po Poti sv. Martina z aplikacijo Maribortour, se s pomočjo spletne vinoteke Hiša Stare trte, obdarijo z najboljšimi vini iz štajerske Slovenije ali pa si na dom naročijo Martinov meni.

Predvidevajo, da bo letos pridelek dober

Statistični urad je povedal, da so na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali okoli 106.150 ton grozdja. Lani je v Sloveniji na 15.549 hektarjih vinogradov raslo okoli 61 milijonov trsov, s skoraj 70-odstotnim deležem pa so prevladovale bele sorte grozdja. Vinogradniki so nabrali 105.035 ton grozdja.

Letošnja letina naj bi bila tako obilnejša od lanske. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 tone na hektar, kar je tri odstotke več kot lani. Belega grozdja naj bi tako nabrali 75.290 ton, rdeče sorte grozdja pa naj bi obrodile nekoliko slabše; nabrali naj bi jih 6,6 tone na hektar, skupaj 30.852 ton.

Vino je priljubljena pijača Slovencev

Slovenija je sicer razdeljena na tri vinorodne dežele – Podravje, Primorje in Posavje – te pa na devet vinorodnih okolišev. Največji del celotne površine vinogradov v Sloveniji je v vinorodni deželi Podravje, kjer je tudi največji vinorodni okoliš, štajerska Slovenija. Druga po velikosti je vinorodna dežela Primorje z vinorodnimi okoliši Goriška brda, Vipavska dolina ter Kras in slovenska Istra, tretja pa Posavje, v kateri se nahajajo vinorodni okoliši Bizeljsko – Sremič, Bela krajina in Dolenjska.

Vino je priljubljena pijača Slovencev. Leta 2018 so v Sloveniji porabili povprečno 38 litrov vina na prebivalca, od tega 64 odstotkov belega. Član gospodinjstva je porabil povprečno 2,8 kilograma grozdja.

Slovensko vino je vse bolj privlačno tudi za tuje kupce. Leta 2010 je Slovenija izvozila za 8,9 milijona evrov vina, lani pa za 16,1 milijona evrov. Največ ga je lani izvozila v Italijo, Združene države Amerike in na Hrvaško. V zadnjih letih pa se je povečal tudi izvoz na Kitajsko. Leta 2007 je Slovenija tja izvozila za 91.000 evrov vina, lani pa vrednostno kar 15-krat več. Slovenija vino tudi uvaža; lani skupno za 12,6 milijona evrov, največ iz Italije, Severne Makedonije in Francije.

Ne praznuje samo vino

Praznik martinovega poleg praznovanja vina prinaša tudi tradicionalne martinove jedi. Te se po regijah nekoliko razlikujejo, nikjer pa ne smejo manjkati gos ali kakšna druga perutnina, mlinci in rdeče zelje. 11. november sicer ni le praznik vina, 5645 oseb praznuje rojstni dan, goduje pa 8771 Martinov in 7381 Martin. Rojstni dan in god hkrati praznuje natančno 184 Martinov in 179 Martin. V Sloveniji najdemo tudi številna imena naselij in ulic, ki so povezana z vinom, vinogradi ali pa sv. Martinom.