Slovenija kot gastronomska destinacija je tako tudi destinacija, kjer se za dobro večerjo velja zapeljati iz večjih mest, kar že leta, če ne desetletja, dokazujejo restavracije, kot so Hiša Franko (3*), Hiša Denk (1*), Gostilna pri Lojzetu (Zemono, 1*), Debeluh, v zadnjih letih pa tudi vrhunski restavraciji pod taktirko mlajših kuharskih mojstrov, Milka v Kranjski Gori (2**) in Grič v Šentjoštu nad Horjulom (1*).

A v tokratnem prispevku se bomo ognili očitnim postojankam in se raje posvetili nekaterim skritim biserom in mlajšim restavracijam, ki navdušujejo tako s kulinarično ponudbo kot tudi z okolico, v katero so umeščene.

Slovenija se, navsezadnje, trži kot zelena destinacija, zato imajo restavracije, postavljene v središče narave, in restavracije, ki znajo črpati iz lokalnega okolja, za mnoge toliko večji draž.

Poglejmo podrobneje v bolj odmaknjene kotičke naše države, kamor zvezdice (še) niso zašle.

Domačija Javornik, Krka

Javorniki so od Ljubljane oddaljeni le dobre pol ure vožnje, a se v bujnem zelenju ob Krki zdi, kot da ste cel svet proč. Domačija, umeščena v več sto let staro kmečko poslopje, se je sprva ukvarjala z izposojo kajakov in gojenjem postrvi, nato pa je Barbara Javornik, kuharica samoukinja, ribogojnici dodala še kuhinjo.

Sprva so ponujali zgolj zelo osnovno ponudbo v koruzni moki ocvrtih postrvi z maslenim krompirjem, postopoma pa so se razvijali in danes Domačija Javornik, pogosto zasedena več koncev tedna vnaprej, ponuja precej bolj dodelane in domiselne krožnike, pri čemer, jasno, v ospredju ostaja postrv – postrvji tatar, postrvji pateji, postrvji gravlaks …

Drugi del ponudbe so divjačinske jedi, pri čemer Javorniki tesno sodelujejo z Megleni, lovci in predelovalci mesnin iz tamkajšnje lovske družine.

Gostilna Cajnarje, Cerknica

Potem ko sta Jure Črnič in Katarina Hiti v Ljubljani zaprla eno zgodbo (Bikofe in Magda), sta v srčiki Notranjske, v vasi Cajnarje, kjer je imela gostilno njegova prababica, začela drugo.

Čeprav nobeden od njiju ni nikdar delal v profesionalni kuhinji, sta točno vedela, kaj si želita postaviti – pravo gostilno, v kateri bi stregla nepretenciozno domačo hrano, ki jo je dandanes tako težko dobiti – jezik, čufte, svinjsko kračo, cela ocvrta bikova jajca se znajdejo na meniju, izpisanem na stari tabli. Vinska ponudba so izključno vina sonaravne pridelave slovenskih in zamejskih pridelovalcev, veliko pozornosti posvečata tudi glasbeni podlagi, ki se giblje od Toma Waitsa do Johna Coltrana, in umetnosti, zato je interier v gostilni posrečen preplet prababičinih starin in modernih kosov.

Opok27, Zgornja Kungota

Zgornja Kungota je bila še do nedavnega znana zgolj po Hiši Denk, z Michelinovo zvezdico nagrajeno restavracijo Gregorja Vračka, zdaj pa se ji je le streljaj proč, v naselju Jedlovnik tik pred avstrijsko mejo, pridružil Opok27.

To butično posest sredi vinogradov, ki združuje vinsko klet, štiri sobe in restavracijo z razgledom na gričke in vinske trte Zgornje Štajerske, sta zakonca Katja in Gregor Leber Vračko odprla po tem, ko sta po vrnitvi iz tujine prevzela vinogradništvo na Katjini družinski kmetiji.

V gostilni Opok27 delata vse sama, je pa v projekt vpeta tudi družina, pa naj gre za zelišča in zelenjavo z maminega vrta, ki roma v kuhinjo, ali pa mlečne izdelke Katjine sestre Barbare. In če vam je dolgčas, jo mahnite po eni od pešpoti med vinogradi, le dva kilometra stran leži največja tukajšnja turistična atrakcija – srce med vinogradi.

Klinec Plešivo, Plešivo, Goriška brda

Že leta je v Goriških brdih ena privlačnejših destinacij Klinec Plešivo, butični hotel z restavracijo in eno lepših teras v Brdih, s katere se vam odpira pogled na vinograde čez mejo v Italijo in streho Subide znanega zamejskega gostinca Joška Sirka. Sobe in jedilnica pri Klincih, kjer gostijo tudi umetniške kolonije, so opremljene z različnimi umetniškimi deli, v sušilnici se suši izjemen pršut, verjetno najboljši pri nas, klet je dobro založena z najboljšimi briškimi vinarji, na žaru pa Uroš Klinec obrača zajetne kose marmorirane govedine.

Zeleni gaj, Fokovci

Prekmurje slovi po gastronomski ponudbi, krepkih jedeh, ki črpajo navdih tudi iz sosednje Madžarske, dödolih, langaših, paprikašu, prekmurski gibanici. A kot povsod po Sloveniji, dobre tradicionalne gostilne tudi v tem koncu države izginjajo, zato je toliko bolj dobrodošel Zeleni gaj, ki ga je iz nekdanje vaške beznice v odlično oštarijo predelal Boštjan Berke, v kuhinjo pa potegnil še svojo mamo.

Zeleni gaj ima tisti všečni retro nostalgični pridih po dobrih starih časih, ki jim sledijo tudi jedi – zajčja obara, juha iz svinjskih kosti z domačim jetrnim cmokom, v svinjski masti ocvrta piška, radič z ocvirki, langoši, pečena svinjska kri, telečja jetrca … Zeleni gaj boste našli v Fokovcih, globoko v notranjosti Prekmurja, med mehko zaobljenimi grički in neskončnimi polji, nedaleč od madžarske meje.

Posestvo Monstera, Motovilci

V Prekmurje se je že davno zaljubil tudi Bine Volčič in to do te mere, da je nedavno zapustil Ljubljano, kjer je vodil bistro Monstera, prestolnico pa zamenjal za bolj umirjeno podeželsko življenje v Motovilcih.

V Motovilcih sredi Goričkega, nedaleč od avstrijske meje, sta s soprogo Katarino leta 2023 odprla posestvo Monstera, umeščeno na sanjski lokaciji z razgledom na neokrnjeno naravo, do koder ti seže pogled. Mehki grički, gozdovi, travniki in sadna drevesa vse tja do Avstrije in čez. Posestvo Monstera deluje kot butični hotel, obedovalnica in dom družine Volčič, pri čemer je koncept zastavljen s poudarkom na medsebojnem povezovanju gostov – da najdejo stik sami s sabo in tudi z drugimi gosti. Prav zato ima Monstera samo eno dolgo mizo, namenjeno spoznavanju, druženju in povezovanju gostov.

Gostilna Repovž, Šentjanž

Cikcakasta ozka podeželska cesta vas mimo pašnikov, skednjev in dolenjskih gričkov pripelje do vasice Šentjanž, kjer stoji Gostilna Repovž. S cerkvijo na eni strani, gasilskim domom na drugi ter idiličnim razgledom na obdelana polja, gozdove in sadovnjake pred seboj. Gostilna Repovž že najmanj od leta 1870 deluje kot vaška okrepčevalnica, v svoji zdajšnji različici pa jo je Gregor Repovž popeljal do ene boljših sodobnih gostiln pri nas.

V litoželezni krušni peči iz leta 1860 še vedno pečejo pogače, na mizi se znajdejo še z ocvirki zabeljen stročji fižol, štruklji v juhi, ajmoht, esihflajš, kislo zelje, jagnječja obara, tatarec iz sevniške govedine, pašteta zajčjih jeter … Repovži se v veliki meri oskrbujejo sami, saj se njihova ekološka kmetija razprostira po 40 hektarih, od tega jih 3,5 zaseda jabolčni sadovnjak, pri čemer iz jabolk delajo vse od kisa do ciderja, od suhih krhljev do domačega calvadosa.

Restavracija Mangrt, Log pod Mangartom

Težko je najti bolj odročno restavracijo od Restavracije Mangrt, do katere vas vodi vratolomna Mangartska cesta, nad idilično dolino Loške Koritnice in z razgledom na mogočno Loško steno, s petimi kilometri v širino najširšo steno Julijskih Alp.

Tomaž Sovdat in Yuki Sovdat Nakao, on domačin iz Kal-Koritnice, ona v Slovenijo priseljena Japonka, sta restavracijo odprla konec leta 2019 potem ko sta se spoznala med delom v Hiši Franko. V 200 let stari hiši, nekdanji furmanski gostilni, ki sta jo sama preuredila, strežeta meni, ki se močno opira na lokalne pridelovalce in živinorejce, pri čemer se sem ter tja v meni prikrade tudi kak vpliv Japonske.

Hiša Polonka, Kobarid

Hiša Polonka je našla pravi recept, kako ugajati vsem, od domačinov do mednarodnih gurmanov, od kolesarjev, kajakašev in pohodnikov, ki jih je Kobarid poleti poln, do tistih, ki v Kobarid pripotujejo iz tujine izključno zaradi Hiše Franko.

V Polonki Valter Kramar streže tradicionalne posoške jedi, kot sta frika in idrijski žlikrofi, jedi iz stare Hiše Franko, ko jo je še vodil Valterjev oče Franko, kot je znameniti Frankov rostbif, tu so divjačinske jedi, soška postrv, golaž, njoki z bakalco, kobariški štruklji … Jedi pospremlja pivo Feo iz Kramarjeve mikropivovarne in odličen izbor vin sonaravne pridelave.

Domačija Novak, Dvor

Domačija Novak, ki jo v Sadinji vasi pri Dvoru vodita Boris in Miriam Novak s pomočjo svojega sina Jana, je že leta kultna destinacija predvsem za vinarje, gostince in ljubitelje vin sonaravne pridelave.

Boris Novak je namreč eden od pobudnikov in ustanoviteljev festivala Orange Wine v Izoli, festivala, ki je prvi Slovencem zares približal oranžna vina, na svoji domačiji pa redno gosti največje predstavnike tovrstnih vin.

Tudi zato je bolje, da si ob večerji rezervirate še sobo, saj se večerje pri Novakovih rade zavlečejo v zgodnje jutranje ure, pri čemer se boste izza mize samo preselili v Borisovo vinsko klet, odlično založeno z nekaterimi najbolj redkimi buteljkami slovenskih in zamejskih vinarjev. Novaki meni gradijo na slovenski tradiciji, okoli 60 odstotkov vsega, kar postrežejo, pridelajo sami, preostalo dobijo od okoliških kmetov.

Hiša Raduha, Luče

Hiša Raduha ima v resnici vse, kar bi si lahko želeli – bližino idilične Logarske doline, krasno butično namestitev, vključno s hiško na drevesu, predelano staro štalo in predelan star kozolec, ter odlično restavracijo pod taktirko Martine Breznik.

Hiša, ki jo je Martinin dedek kupil leta 1875, je bila že takrat priljubljeni penzion in gostilna, v katero so svoj čas zahajali gostje iz cele Jugoslavije.

Martina je že četrta generacija kuharic v Raduhi, in če so nekdaj stregli tradicionalne jedi, krepke jedi za pastirje, gozdarje in kmete, ki so živeli v teh krajih, je Martina, ena od pionirk Slow Food gibanja pri nas, kulinariko v Raduhi rafinirala, prilagodila navadam in potrebam gosta iz 21. stoletja, jo povzdignila in oblikovala v vsakodnevno spreminjajoče se degustacijske menije, ki pa kljub svetovnim vplivom ohranjajo pečat kraja.