Ne le s tistimi gojenimi, ki ob pomoči rastlinjakov, daljših in toplejših dnevov odlično uspevajo, temveč tudi s tistimi, ki rastejo same od sebe in ki jim ljubkovalno rečemo "divja hrana". Ta izraz sem rad in pogosto uporabljal tudi sam, zadnje čase pa me nekako moti, saj imam občutek, da bi bilo pravilneje, če bi ločili zelenjavo, sadje, drevesa in nabiralniško hrano, izraz "divje" pa uporabljali le za živali; divje živali oz. divjačina. Na začetku je bil človek namreč nabiralec, potem lovec, šele pozneje poljedelec in živinorejec.

Danes bom torej govoril o meni tako ljubi nabiralniški hrani, saj je, kot že rečeno, zdaj čas, ko v naravi skoraj na vsakem koraku najdemo zeli, iz katerih lahko pripravimo odlične obroke. Čemaž, šparglji, bukovi listi, breze se polnijo s sokom, koprive se nam ponujajo za vsakim vogalom. Le skloniti se moramo. Po travnikih že lahko zavohamo omamni vonj materine dušice, trobentice se bohotijo vsepovsod, da regrata niti ne omenjam. In vse te rastline so okusne, zdrave in v nekaterih primerih delujejo celo terapevtsko oz. zdravilno. Koprive so odlične za spomladansko razstrupljanje; manj jih termično obdelujemo, bolj zdravilne so, lahko pa jih tudi čudežno spremenimo v "špinačo" in pripravljamo različne juhe, krasna je omaka iz kopriv v kombinaciji mete, lahko jih uporabljamo v različnih pitah ...

Skratka, možnosti je ogromno. Na morju si lahko naberemo slanuše, ki gredo odlično zraven rib, najdemo začimbe, ki se podajo tudi k mesu, in pa seveda najbolj in od nekdaj prestižno nabiralniško hrano, ki so jo nekoč, in verjetno bi se še danes našel kakšen prodajalec, prodajali ob cestah, "šparglje". Tudi šparglje lahko pripravimo na ogromno načinov, predvsem pa so odlični kot priloga k mesu ali pa kot glavna sestavina pite s krhkim testom ... Tudi z jajci za zajtrk se odlično povežejo. Domišljija je edina stvar, ki nas omejuje. Še malo in bodo tudi trtni ter figovi listi postali krasen nadomestek listov kislega zelja, v katere pozimi zavijamo sarme, in tudi vejice, ki smo jih shranili od obrezovanja trte, so lahko izviren kulinaričen dodatek, ne toliko v smislu hranilne vrednosti kot pridobivanja slastnih okusov. Na njih lahko krasno žarite, s pomočjo zamaška in steklenice pa lahko z njimi tudi zadimite oljčno olje, ki dobro absorbira dim.

Vonjave gozda na krožniku

In ko ravno razlagam o okusih in ne hranilni vrednosti, se mi pred očmi pojavlja najnovejša smer kulinarike, ki gre za moj okus mogoče majčkeno predaleč. V zadnjem času je zelo popularno, da se okusi oz. vonjave gozda prenašajo na krožnike. Smrekove vejice se žgejo in uporabljajo kot dišava, iz listov in mahu se kuha juha, streže pa se na vejah, prepojenimi z micelijem jesenskega ostrigarja in kančkom mošusa, ki ga je na deblu pustil jelen, ko je bil v sezoni parjena. Na koncu pa dobimo sladico iz fermentiranih kostanjev, ki so bili čez zimo spravljeni na minusu, in sicer v deblih, kamor so jih nanosile veverice.

Predlagam vam tole. Ker nam od zdaj pa tja do pozne jeseni narava ponuja čudovito hrano, se le sprehodite čez travnike in gozdove ter se naužijte prečudovitih vonjav, naberite si zeli ter uživajte z vsemi čutili. Da pa na takšnih sprehodih ne boste prišli navzkriž z oblastjo in kmeti, se poučite tudi o zakonodaji. No, pa seveda tudi in predvsem o nabiralniški hrani in njeni pripravi. Razširili si boste obzorje in dobro ter zdravo boste jedli.

Čemažev shranek

Če želimo narediti čemažev shranek, zmeljemo samo čemaž, olje in sol.

Čemažev pesto

Sestavine

• 300 g čemaža
• 10 g soli
• 200 ml oljčnega olja (po potrebi več)
• 2 jedilni žlici sveže naribanega parmezana
• 3 jedilne žlice oreščkov pinjole, pistacije, mandlji ali orehi)

Čemaž, sol in oljčno olje damo v posodo za mešanje in zmeljemo s paličnim mešalnikom.

Nato dodamo parmezan in oreščke ter znova zmeljemo. Po potrebi dodamo še oljčnega olja.

Pesto spravimo v sterilizirane kozarčke za vlaganje.

Čemažev namaz

Sestavine

• 1 žlička čemaževega shranka (gl. str. 74)
• 100 g nepasirane skute, 50 g kisle smetane
• 1 žlička bučnega olja malo drobnjaka
• sol

Skuto in kislo smetano zmešamo, dodamo bučno olje in čemažev shranek, na koncu rahlo posolimo in primešamo narezan drobnjak.

Če želimo v namazu še malo hrustljavosti, vmešamo še prepražene bučnice.

Namaz je najboljši na rženem kruhu.

In en velik dober tek!