Govorimo o prvem mednarodnem masterclassu (mojstrski degustaciji, bi lahko prevedli) rebule, sorte, ki morda najbolj zaznamuje Goriška brda, hkrati pa jih povezuje z italijansko stranjo meje.

Organizatorji so zadevo zastavili res velikopotezno, a hkrati povsem butično, in v Brda pripeljali številčno, 30-člansko odpravo tujih novinarjev, med katerimi sta bila tudi direktorica revije Wine & Spirits in prvo pero slovitega Decanterja, Andrew Jefford, ki velja za enega najpomembnejših vinskih kritikov na svetu. Slovenskih novinarjev je bilo za vzorec, pa še ti so imeli vstop samo s posebnim vabilom, zunanjih gostov sploh ne, nevarnosti, da bi dogodek zdrsnil v še en razpuščeni vinski festival, pa ni bilo.

"Želeli smo, da svetovni pisci spoznajo, kakšen je naš teritorij in zakaj je teritorij tako pomemben tudi pri vinskih zgodbah," je pojasnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, ki je dogodek pod naslovom "Brda - Home of rebula" (Brda - dom rebule) organizirala skupaj s 13 sodelujočimi vinarji, z njim pa so skušali svetovnemu trgu približati tako sorto kot regijo samo.

Rebula - trpežna in vsestranska
(Dolg) dan v renesančni Vili Vipolže, ki je po prenovi kot nalašč za take dogodke, se je začel s poglobljeno predstavitvijo zgodovine rebule, za katero je poskrbel publicist Tomi Gomišček, ki je zbrane popeljal vse v srednji vek, ko se v zapisih v Brdih pojavi prva omemba rebule.

Ta sorta je bila prvo naše vino, ki je šlo v svet (leta 1862 na sejem v London), zato je pravično in se spodobi, da je po desetletjih kar majčkene zapostavljenosti prav dolgoživa, trpežna in vsestranska rebula danes tista, ki jo Brici najuspešnejše tržijo v svetu. In tista, ki morda najlepše izkazuje briški terroir, tako edinstven s svojo vpetostjo med Alpe in Jadran.

Pomen terroirja, skupka podnebnih in zemeljskih razmer, je zbranim predstavil dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete, ki je z razdeljevanjem darilnih fosilov med dame v občinstvu poskrbel, da so si vsi zapomnili lapornato sestavo tal, na katerih uspeva rebula, z nazornimi grafi pa, da so Brda vsaj v eni postavki krepko pred drugimi vinskimi pokrajinami - v hektarjih trt na prebivalca. Bordeaux in Toskana se lahko skrijeta.

Med 13 vinarji tudi Gravner in Radikon
In potem se je začelo zares - z degustacijo 13 rebul 13 vinarjev, med njimi tudi velikega Joška Gravnerja, ki so ga za to priložnost v spremstvu svoje hčerke Mateje Gravner izbezali z Oslavja. Že samo njegova navzočnost je celotnemu dogodku dajala težo, njegovo v gruzijskih amforah zorjeno rebulo 2009 pa se je srkalo še posebej slovesno. Škoda samo, da med udeleženci ni bilo še Movie (kljub temu, da je bil Aleš Kristančič sprva napovedan) in Aljoše Jakončiča z redno visoko ocenjeno rebulo Carolino.

Degustacija, ki jo je povezoval prvi someljer Slovenije, Gašper Čarman iz Evina, vodil pa svetovni someljerski prvak iz leta 2010 Luca Gardini, je bila razdeljena na sveže, zorjene in macerirane rebule. V prvi skupini so se predstavili Dolfo, Jermann, Medot, Ščurek (vsi 2016) in Zanut (2015), pri čemer je spodaj podpisano najbolj prepričal vzorec zamejskega velikana Silvia Jermanna z elegantnimi aromami citrusov in bele breskve.

Sledile so polne, aromatične rebule, ki jim je zorjenje v lesu dalo karamelne in vaniljeve note - rebula Opoka Marjana Simčiča, čeravno težavni letnik 2014, je takoj navdušila in pustila velik vtis. Osem mesecev v 4.000-litrskem hrastovem sodu in 11 mesecev v 500-litrskih lesenih sodih ji daje zaokrožen, skoraj meden pookus, hkrati pa ohranja svežino in sadnost. Nič kaj dosti ni zaostajala malce kompleksnejša rebula 2012 Simčičevega soimenjaka Edija Simčiča, ki je nekatere celo še bolj prepričala. Četverico sta zaokrožili rebula Bagueri (Klet Brda, 2013) in rebula Epoca (Ferdinand, 2007).

Pika na i z gala večerjo
Za mnoge najbolj pričakovana je bila tretja serija rebul s podaljšano maceracijo (dosledno so se izogibali izrazu "oranžnih") z Gravnerjem in Radikonom v prvih bojnih vrstah. Prvi vzorec je bil lepo presenečenje, rebula Brda, letnik 2014, mladega vinarja Kristiana Kebra z italijanske strani Brd, sicer sina Edija Kebra. Sledila je Erzetičeva amfora belo (2011), preden je Saša Radikon predstavil enega vzorčnih primerkov dela svojega žal lani pokojnega očeta Stanka - 13 let staro rebulo jantarste barve ter kompleksnih citrusno-mineralnih okusov in dolgega pookusa. Živo vino. Kot je bila tudi Gravnerjeva rebula 2009, izjemno, dovršeno vino, ki vsem amforičarjem in maceratorjem postavlja lestvico visoko, visoko.

Penin na masterclassu ni bilo, prav tako predikatov ne, pa čeprav boste v Brdih našli izvrstne primerke obeh, kar samo potrjuje, kako zelo univerzalna sorta rebula je. Smo pa imeli zbrani po prigrizkih, za katere je poskrbel kuharski mojster Tomaž Kavčič z Zemona, priložnost poskusiti še kar nekaj vzorcev vseh predstavljenih vinarjev, vključno z Gravnerjevo rebulo 2003, ki jo je Mateja Gravner točila iz magnuma.

Vse to pred galavečerjo, ki so jo uvedle rebuline penine, od Dolfovega Spirita do Medotovega 48. Za kulinarični del je ponovno poskrbel Kavčič, ki je letos prevzel kuhinjo Vipolž, izbrani vinarji pa so točili velike letnike briških rebul - 2006, 2009, 2011 in 2013.

Da je bil celoten dogodek res zadetek v polno, dokazujejo tudi odzivi tujih novinarjev, med drugim hrvaške eno-kulinarične avtoritete, Davorja Butkića iz Kulta Plave Kamenice, ki je zapisal, da je bil prvi mednarodni masterclass o rebuli "najboljša vinska manifestacija, kadar koli organizirana na širšem območju", ki da je postavila "popolnoma nove, izjemno visoke standarde za vse vinske dogodke v tem delu Evrope".