Leto 2014 je za Laro Bohinc zagotovo eno izmed tistih prelomnejših. Svoje kultne kose kolekcije Eclipse je osvežila z barvo in izdelavo iz akrila, zaradi česar so kosi cenovno dostopnejši kupcem. "Kriza se zagotovo pozna pri vseh oblikovalcih", priznava Lara, ki je bila te dni polno zaposlena s predstavitvijo dodatkov za dom na London Design Festivalu 2014.

Svečniki, držala za knjige, preproge in miza Solaris Kinetic Table so očitno šele začetek neke nove zgodbe, ki jo je za MMC Lara počasi in s previdnostjo vendarle razkrila.

Po izobrazbi ste industrijska oblikovalka, a vas večinoma poznamo kot oblikovalko nakita. Zakaj preskok v oblikovanje dodatkov za dom?
Ko si enkrat oblikovalec, te naučijo oblikovati vse: od pralnega stroja, do stola in svečnika. Zame ni nobena razlika v oblikovanju nakita, torbe ali še česa drugega. To vse je oblikovanje, zato niti ne gre za preskok.

Leta 2009 ste za Telegraph dejali: "Znam šivati, plesti, kvačkati, narediti križni vbod s šivanko - stvari, ki jih ne učijo v angleških šolah. Ne pozabite, da sem odrasla v socialistični državi, kjer so bile ženske enakopravne moškim. Delale so vse, kar so počeli moški." Kako je kaj danes s šivanjem, kvačkanjem in vbodi?
Ha ha ha … Šivala nisem že dolgo, čeprav sem imela vedno rada šivalni stroj. Zdaj, ko imam hčerko, ji tudi še kaj pokažem, da vidi, da znam. Sicer pa znam še vedno narediti tudi kakšno krilo.

Na London Design Festivalu 2014 ste se prvič predstavili kot oblikovalka dodatkov za dom. Mizica Solaris Kinetic Table je nastala v sodelovanju z vodilnim podjetjem za izdelavo kamna Lapicida. Kako je prišlo do sodelovanja?
Do sodelovanja je prišlo prek revije za oblikovanje Wallpaper*. Vsako leto imajo v Milanu razstavo Hand Made (op. p. izdelano ročno), kjer predstavijo izdelke oblikovalcev in proizvajalce iz različnih panog, ki prej še nikoli niso sodelovali. Koncept je zelo zanimiv. Ko so pristopili do mene, sem jim rekla, da hočem narediti nekaj zelo velikega, saj me izdelovanje majhnih stvari že dolgočasilo. Želela sem preskočiti na kaj večjega.

In morda je ravno zaradi tega mizica tako netipična za vas. Sestavljena je iz štirih plošč iz marmorja, ki se gladko gibljejo okoli osi kot planeti po orbiti. Od kod ideja?
Ideja izhaja iz objekta Solaris, ki sem ga naredila že nekoliko prej za neko stranko. To je bil manjši objekt, velik 20 centimetrov, v obliki krogle, ki je imela štiri premikajoče se plošče. Njim je bil tako všeč, da so želeli, da zanje naredim nekaj podobnega, a večje dimenzije. Seveda, ko oblikuješ pohištvo, to ne more biti okrogle oblike, zato je zdaj oblike cilindra. Miza je zelo težka, a ima poseben mehanizem. Ko se plošče dotakneš, ta kar zdrsi. Ima zelo lepo premikanje.

Je kakšna posebnost pri izdelavi mehanizma?
V notranjosti je narejen kot ogromna ura, saj ima tečaje, ki so zelo mehki, ko se premikajo. Notranjost mize je kot kovinsko ogrodje, okoli je medenina, na površini pa je marmor. Konstrukcija je pravzaprav zelo zahtevna, glede na to, kako enostavna je videti.

Miza stane 29.040 evrov, narejenih je bilo deset kosov. Kdo so kupci? Bo prodaja bolj galerijska kot salonska?
Miza niti ni tako velika, za navadno dnevno sobo je primerna. V moji dnevni sobi je videti čisto normalno. Sicer pa jo prodaja podjetje Lapicida. Verjetno se bo prodajala preko galerij, čeprav je zdaj še fazi razstavljanja.

Na London Design Festivalu 2014 je bil predstavljen tudi sad vašega sodelovanja s švedskim kraljevim podjetjem Skultuna, za katere ste oblikovali svečnike in stojalo za knjige. Podobno vprašanje kot prej: Kako je prišlo do sodelovanja?
Spoznal nas je skupni prijatelj, saj imamo podobno tehniko izdelave in uporabljamo podoben material. Dodatki za dom v zlatu, z linijami in svetlobo so podobni nakitu, na drugi strani pa vidim nakit kot objekte za telo. Nakit so majhni objekti za telo, objekti za interjer pa so nakit za dom.

Zakaj ste se odločili ravno za izdelavo svečnikov in držal za knjige?
Naključno. Imela sem veliko različnih idej. V Skandinaviji je veliko časa tema. In tam sem videla več sveč kot kadar koli v življenju. Tam so svečniki zelo priljubljen izdelek, veliko bolj kot v Sloveniji ali Angliji. Poleg tega pa so hoteli uporabiti nekaj novega in tehnike fotokemičnega jedkanja, ki ga uporabljam tudi sama, oni do zdaj še niso uporabili. Tehnika je zelo primerna za izdelavo svečnikov. Ko v njih gori svečka, se po stenah zelo lepo vlečejo sence ognja.

Vam je v pomoč, da je vaše oblikovanje tako prepoznavno ali vam to pomeni omejitev, saj ljudje od vas vedno pričakujejo nekaj "v Larinem slogu"?
Za zdaj je to bolj omejitev, saj si ljudje tega zelo želijo. Jaz pa teh prepoznavnih kosov sploh nočem več delati, ker sem jih naredila že tolikokrat, da so mi pravzaprav že nezanimivi. Naročnikom pa so seveda s komercialnega vidika najzanimivejši.

Pri vas je zelo vidna ljubezen do vašega nakita, saj ga venomer nosite, tudi ko vam je britanska kraljica Elizabeta II. podelila priznanje red Britanskega imperija. Je ta strast podobna tudi pri oblikovanju dodatkov za dom?
Ja, upam, čeprav jih še nisem dobila ha ha ha … seveda jih moram preizkusiti tudi doma, da vidim, kako funkcionirajo. Dostikrat se mi zgodi, da šele, ko nosim stvari, vidim, kaj je v redu in kaj ni, in pri naslednjem kosu to spremenim ali prilagodim. Zelo pomembno je, da sam preizkusiš svoje izdelke. Pa tudi, če tebi nekaj ni všeč, to pomeni, da je s tem nekaj narobe.

Kako imate opremljeno stanovanje? Imate kakšne posebne kose ali ste ljubiteljica ambientalnih dodatkov?
Zelo mi je pomembno vzdušje, ki ga ustvarita barva in svetloba. Rada imam veliko zlate in medeninaste barve, pa steklo v rdeči in modri barvi. Sicer pa imam zelo monokromatske stene, od bele in sive do črne.

Črno steno imate?
Da, dnevna soba je cela prebarvana v črno.

Res pa je, da je britanska urednica Elle Decoration Tina Gaudoin zapisala, da je postala črna nova bela.
No, potem smo v trendu (smeh). Ravno smo prenovili stanovanje, tako da imamo zdaj dve sobi črni, dve sivi in dve bele barve.

Ja, ni kaj, palec gor za pogum, Lara. Sicer pa ste pred leti sodelovali s slovenskim podjetjem Calypso Crystal, ki izdeluje prestižne dodatke za mobilne naprave. Zanje ste oblikovali ovitke za telefone iPhone. Je bilo to prvo sodelovanje, v katerem ste izdelali izdelek, ki ni bil nakit?
Ne, že prej sem veliko delala, a s takšnimi strankami, o katerih se ne sme preveč govoriti, saj izdelujejo alkohol in cigarete. Ker teh izdelkov ne morejo preveč oglaševati, so potem izredno inovativni pri oblikovanju novih izdelkov. Oblikovala sem že razne objekte, tudi steklenico, kozarce, svečnike, pladenj za sir. Tako da to ni nekaj novega.

Če se ne motim, ste cigaretnico iz osemkratnega zlata z desetimi rubini oblikovali za japonsko podjetje Japan Tobacco International?
Da, to je bilo eno od teh sodelovanj.

Kaj bi na področju oblikovanja za dom radi naredili v prihodnosti?
Zagotovo še kaj, a o tem nočem preveč govoriti.

No, v pogovorih ob London Design Festivalu 2014 ste dejali, da bi si želeli oblikovati luči in pohištvo?
Pa kje to piše, kje to piše (smeh)? Rada bi, a jih še ni. Luč je ena taka stvar, ki je zagotovo nakit za dom in je na neki način zelo podobna svečniku. Svetloba me zelo zanima. Tudi pri nakitu je zelo pomembna svetloba, ki jo odbija sama kovina. Nakit je predvsem odbijanje svetlobe od telesa, luči in svečniki so podobna stvar, ko govorimo o domu.

Kaj pa nosljiva tehnologija, tudi ta naj bi bila na vašem seznamu želja. Se že spogledujete s kakšnim podjetjem?
Za zdaj še ne, bi se pa rada. Zdi se mi, da je večina nosljive tehnologije oblikovana na piflarski, moški način, pa ni treba, da je tako.

Govoriva o Googlovih očalih in pametnih urah?
Da, pa o Jogging Bounceu in slušalkah. Vse, kar je nosljiva tehnologija, je videti dobro, če si moški ali če greš v telovadnico, manj pa, če greš na koktajl.

Tokrat sva bolj malo govorili o nakitu. Februarja ste lansirali kolekcijo Orbit, ki so jo za znamko Lara Bohinc ročno izdelali v Firencah?
Hotela sem narediti kolekcijo nakita, ki je velika, kot posamičen kos, in lahka. To je pri kovini težko. Hotela sem tudi nižjo ceno, saj si v času recesije ljudje zelo težko privoščijo takšne kose. Poleg tega sem želela tudi barve, saj si pri nakitu omejen, razen, če uporabljaš kamne. Na drugi strani, pa sem s pleksi materialom delala že pred dolgo časa, zato sem ga kar malo pogrešala. Je zanimiv material, saj se da z njim tudi marsikaj narediti, poleg tega pa je zelo grafičen.

Kako je kriza prizadela vašo panogo?
Pri vseh oblikovalcih se pozna. Poleg tega smo kolekcijo priredili tudi tako, da imamo več manjših kosov, zato so tudi cenejši. In to se pozna.

Zdelo se mi je zelo pogumno, da ste vašo najbolj znano kolekcijo Solar Eclipse izdelali tudi v akrilu in barvah. Kako je prišlo do te odločitve? Je bila znova ključna nižja cena.
Cena, pa tudi zanimivo je. Če je neki dizajn dober, funkcionira v različnih barvah in materialih. Bila sem presenečena, kako dobro je videti, pa tudi cena je nižja.

Kaj pa v samem Londonu, kjer se cene življenja vedno bolj višajo. Je padla ustvarjalnost?
London je zelo veliko mesto, zato je seveda veliko kreativcev. Tudi veliko ljudi z vsega sveta pride sem, da so lahko ustvarjalni. A novi in mladi kreativci se zelo težko znajdejo, saj je tukaj zelo težko, saj je tu zelo drago živeti. Zato so ti kreativci vedno bolj potisnjeni na obrobje mesta.