"Navijalnika avtomatskih ročnih ur, ki bi bil oblikovno tako dovršen in tehnološko napreden, trenutno ni na svetu," sta prepričana Klemen Smrtnik in Dejan Kos, industrijska oblikovalca, ki kot tandem delujeta v studiu desnahemisfera.

Da, tista desnahemisfera, ki je slovensko javnost pred leti dvignila na noge zaradi skodelice v obliki kozjega roga Goat Mug in pozneje osupnila z lebdečim gramofonom MAG-LEV audio.

Idejo investitorja, podjetja twenty five seven, sta sprejela kot izziv in se podala na izjemno nišno področje industrijskega oblikovanja, ki pa ima izjemno strastne kupce. Tako strastne, da so za svoj zbirateljski hobi pripravljeni odšteti ne nekaj sto, temveč nekaj deset tisoč evrov. Ki jih vznemirja že misel na to, da je na njihovem zapestju objekt z rotorjem iz 24-karatnega zlata, ki se ga sploh ne vidi. Še bolj dovršeni pa so kosi, ki čas odštevajo z udarci gongov.

V angleščini jih označujejo z izrazom timepiece, ker so tako dragoceni, ker so tako razkošni, da bi bila oznaka watch (v obeh primerih bi v slovenščini sicer to prevedli kot ura) čisto preveč preprosta. Tisti, ki posegajo po njih, vedo, da so s svojo dovršeno tehnologijo in obliko večni zbirateljski kosi, katerih ime blagovne znamke nosi njihovo tradicijo, ki pa šteje, seveda. "Ob tem je nekoliko smešno, da so ti navijalniki za luksuzne ure oblikovno tako nedovršeni, da jih zbiratelji skrivajo po omarah, hkrati pa imajo izjemno zapleten in potraten postopek navijanja," razlagata sogovornika.

V procesu dela so z ekipo, ki šteje približno 20 sodelavcev, dobili potrditev, da so z zasnovo in razvojem navijalnika za avtomatsko ročno uro Time Machine na pravi poti, ko jih je na sestanek povabilo švicarsko podjetje luksuznih ročnih ur Audemars Piguet. "Takrat smo vedeli, da smo na pravi poti," pojasnita. Poleg same oblike izdelka, ki jo je to švicarsko podjetje prepoznalo kot conversation starter, torej objekt, ki je oblikovno dovolj zanimiv, da v prostoru sproži začetek pogovora, je posebna predvsem njegova tehnološka dovršenost z aplikacijo in povezavo Bluetooth.

Izdelek so razvijali slaba štiri leta, izvzemši vezje, pa je v celoti izdelan v Sloveniji.

"Pri oblikovanju in izdelavi navijalnika res nismo sprejeli kompromisov, zasluga pa gre celotni ekipi, ki je bila vključena v razvojni proces," pove Dejan. Ob tem posebej poudari vlogo investitorja, ki je "v ključnih trenutkih odločitve pokazal veliko posluha in zaupanja".

Aplikacija z bazo kar 15.000 modelov ur

Poleg tega, da navijalnik Time Machine deluje na baterijo z USB-polnjenjem, da je izjemno tih in modularen, ima vgrajeno tudi senzoriko za samodejno prepoznavo vstavitve ure ter samega prižiga in ugasnitve. "Samo LED-osvetlitev se je, recimo, razvijala pol leta, in sicer s pomočjo strokovnjakinje iz avtomobilske industrije, ki med drugim razvija svetila za Audi in BMW."

A zares impresivna je aplikacija z bazo podatkov za kar 15.000 modelov ur in 750 mehanizmov, ki jih lahko poveže s Time Machine. "Težava obstoječih navijalnikov samodejnih ročnih ur je bila namreč v tem, da jih moraš sam prižgati in ugasniti s pritiskom na gumb, poleg tega pa ima vsaka ura še svoj program navijanja."

V praksi to pomeni, da mora zbiratelj, ki ima v svoji kolekciji lahko tudi več deset ur z različnimi mehanizmi, za vsakega posebej vedeti, kakšen je njegov optimalni program navijanja. "Pri Time Machine te zadrege ni več," nadaljujeta. "Zdaj imamo v delu še vstavitev preostalih 750 mehanizmov v aplikacijo. Ko bomo to končali, bo aplikacija vsebovala 21.000 modelov ur in več kot 1500 mehanizmov, za vsakega pa bo točno določena informacija, kako se navija." Uporabnik lahko, če ima več navijalnikov, te poveže v mrežo Bluetooth. "Poleg že določenih programov navijanja sama aplikacija določa tudi to, da lahko vsak program modificiramo po svojih željah in potrebah," doda Dejan.

S tem je mogoče določiti količino obratov navijanja na dan, s čimer se vzdržuje stanje navitja mehanizma. "Če je ura čisto prazna, pa se lahko vklopi program Power Winding, ki v zelo kratkem času uro navije do konca," pristavi Klemen.

Prefinjeni detajli oblikovanja, izpopolnjeni do podrobnosti

Ker pa se hudič skriva v podrobnostih, sta se Dejan in Klemen še kako poigrala z njimi.

Ogrodje navijalnika je sestavljeno iz dveh monoblokov, ki sta ekstrudirana iz enega kosa aluminija in eloksirana. 1420 gramov težek navijalnik se lahko položi na natanko enako težek podstavek iz marmorja. "Narobe ga ne moreš sestaviti," pristavita, "zlaga se kot legokocke, le da je preprosteje."

Industrijska oblikovalca sta izpilila obliko izdelka do potankosti, z razvojem posebnega sistema za spajanje pa sta mu omogočila tudi modularnost. Ta je izvedljiva z linearno enojno ali dvojno postavitvijo navijalnika na marmornem podstavku ali pa v piramidno obliko s postavitvijo enega navijalnika na drugega. Vsak navijalnik ima v kompletu tudi ploščico, s katero se lahko pritrdi na steno.

"Najbolj reprezentativno od vseh podstavkov pa je vsekakor talno stojalo, ki je kombinacija nerjavečega jekla in marmorja," poudari Klemen in pove, da je njegov postopek izdelave izjemno kompleksen. "Palico iz nerjavečega jekla je treba najprej ukriviti pod določenim kotom, in sicer tako, da se na ukrivljenem delu ne naredijo gube," razlaga detajle izdelave.

Ko se večji del odreže, nastane površina za montiranje navijalnikov. "Na sam vrh palice se privari ploščica z lasersko vgraviranim logotipom. Nato pa sledi ročno brušenje, s katerim dobi palica videz enotnega kosa. In ravno ta postopek izdelave je najpomembnejši, saj ne dopušča prostora za napake," opozori Dejan. "En napačen gib in palica gre v odmet," ga dopolni Klemen.

Vsak detajl je skrbno premišljen

Ekipo je pri celotnem delu vodila premisa, da mora biti navijalnik za samodejno ročno uro oblikovan in izdelan po principu, "kot da bi izdelovali švicarsko uro, vsak detajl je skrbno premišljen," priznavata sogovornika.

Tako so tudi sami robovi marmorja rezani pod kotom 45 stopinj, "kar je izjemno težko doseči, saj je marmor živa stvar", pravi Klemen. Dejan doda, da je imel kamnosek "natanko 0,3-milimetrsko toleranco, česar ni bil zmožen storiti nihče v Sloveniji, razen Bena Ogrina".

Popustili niso niti pri oblikovanju embalaže, "ki je perfekcija sama po sebi," nadaljuje Dejan. "Izdelujejo jih v Zavodu Dlan, zaradi česar ima izdelek dodano tudi humanitarno vrednost, saj omenjeno društvo v proces dela vključuje druga društva oziroma zavode, ki sodelujejo z invalidi."

"Šli pa smo celo tako daleč, da je tiskano vezje za navijalnik v črni barvi. In to je tudi edini del, ki ni izdelan v Sloveniji," pravi. Črno vezje so tako naročili na kitajskem trgu, saj je bil na slovenskem dobavljiv le oranžen. In čeprav se vezja ob delovanju navijalnika sploh ne vidi (kot tisti rotor iz 24-karatnega zlata), "smo hoteli, da se vidi, da je črn, ko se sistem razstavi (...) Želeli smo, da bi bil izdelek v celoti narejen za ljudi, ki cenijo ure, ki jih nosijo, in so si to tudi pripravljeni privoščiti. To je premium izdelek, ki bo imel tudi takšno ceno."

"To je premium izdelek, ki bo imel tudi takšno ceno"

Time Machine je najbolj kompleksen in obsežen projekt studia desnahemisfera, priznata Dejan Kos in Klemen Smrtnik, "saj se je studio prvič s pomočjo Žige Dornika preizkusil tudi v vlogi produkcijske hiše za predstavitveni videospot".

Njun studio je med drugim zasnoval tudi razstavni prostor v Situli, oblikoval in sprogramiral kompleksno spletno stran ter navodila za uporabo.

Poleg tega pa Dejan in Klemen sama ročno sestavljata tudi prvo serijo 300 navijalnikov. "Le tako imamo lahko nadzor nad kakovostjo vsakega izdelanega kosa kot tudi nad potencialno optimizacijo samega izdelka".

Prva naročila iz Dubaja, trg tudi Evropa in ZDA

Jasno izdelana je tudi trženjska strategija, ki bo usmerjena na končnega kupca (B2C).

"Trenutno že poteka trženjska kampanja, saj poskušamo v promocijo in recenzije vključiti predvsem vplivneže iz sveta ur. Glede na to, da je izdelek tehnološko in oblikovno dovršen, je na neki način že to sam po sebi lažji način za promocijo, saj ljudje zelo radi govorijo o lepih in lepo izdelanih proizvodih," meni Dejan.

S prodajo si bodo sprva prizadevali prebiti na evropski in japonski trg, pa tudi na Združene arabske emirate. "Naslednji korak je vzpostavitev trga v Združenih državah Amerike in preostalih državah, ki imajo visoko kupno moč."

Sicer pa tudi samo lansiranje navijalnika Time Machine ni bilo prepuščeno naključju – to bo desetega oktobra ob desetih.