Lastnik vile Nedjan Brataševec razkrije, da sta bili na tem mestu prva trgovina v Brdih in prva pekarna, katere lastnica je bila njegova pranona Emilija. "Ta je kupila hišo od svojega očeta leta 1920. Njena hčerka, moja nona Talica, je bila v teh krajih prva izučena babica, ki je pomagala na svet več kot 500 otrokom. Še pred nekaj leti je v hiši živela moja teta, ki je tukaj imela kmetijo. Pozneje smo podedovali staro hišo, ki je bila v zelo v slabem stanju. Zato smo v sodelovanju z arhitektom in s spoštljivostjo do stavbne dediščine ter samega kraja v istih gabaritih zgradili novo hišo."

Tudi arhitekt Boštjan Ukmar potrjuje, da je bila zaradi večkratnih predelav stara hiša konstrukcijsko zelo šibka, v kleti je bilo veliko vlage, ki bi jo zaradi bližine sosednjega objekta in ceste zelo težko rešili. Dodaten razlog za rušitev je bila tudi nizka etažna višina kleti.

Arhitekt je najprej izdelal idejni projekt, poskrbel za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, zelo pomemben del je bil tudi projekt za izvedbo z nadziranjem gradnje.

Zadržana proti cesti, odprta v dolino
Nova vila je umeščena v vaško jedro, zato so glavne smernice zanjo podali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Objekt predstavlja hišo v nizu, z eno fasado obrnjeno proti dolini, z drugo proti cesti, zato so se morali višinski in tlorisni gabariti v celoti ohranili.

Rezultat gradnje v območju ohranjanja kulturne dediščine sta tudi dva obraza hiše; bolj zadržan in zaprt proti javnemu prostoru ceste ter zelo odprt proti dolini in naravi. Proti cesti je Ukmar ohranil kompozicijo obstoječe fasade z majhnimi okni, za zasnovo fasade proti dolini pa je črpal iz tipologije gradnje gospodarskih poslopij v Brdih, kjer so v fasadi velike lesene cezure. Tako je upravičil velike steklene površine. Na stavbi so vgrajena izolacijska stekla, ki odbijajo sevanje sonca in preprečujejo pregrevanje notranjosti. Obenem se steklene površine dodatno senčijo z notranjimi zasloni.

Vez med zemljo in nebom
Zaradi tlorisnih omejitev in nujnosti ohranjanja starih gabaritov hiše ni bilo mogoče razvijati v horizontalni smeri, zato so vpeljali vertikalo, ki povezuje vse tri etaže, da bi stanovalci tako v vsaki etaži občutili prostor celotne hiše. Nastal je svetlobni jašek, ki poteka od kleti do nadstropja, poleg tega so v kleti ohranili vodnjak, ki ni kakšna novodobna modna muha, temveč tradicionalni element Goriških brd. Vodnjak so imeli v marsikateri hiši, da gospodinjam ni bilo treba hoditi ven zajemat vodo. Obnovljeni vodnjak v vili je skozi pohodno steklo viden iz vseh nadstropij. Prav steklo je tisto, ki na simbolni ravni globino zemlje spaja s širnim vesoljem.

Arhitekt je veliko časa posvetil detajlom in sodobni interpretaciji stavbnih elementov, značilnih za Brda. Nasadila za polkna so izdelana po naročilu; pri stavbnem pohištvu je les zamenjal aluminij. Močen arhitekturni pečat hiši daje element briškega dimnika, v katerega so speljane vse inštalacije. Za opremljanje prostorov je sta poskrbela lastnik hiše in njegova žena Miranda Brataševec.

Svet v malem
Poleg restavriranih starinskih kosov pohištva, ki so jih uporabljali že njuni predniki, sta lastnika veliko kosov opreme prinesla s potovanj po svetu. Tako sta v vili združila duh sveta z avtohtonim.

Hiša ima poleg dveh spalnic, treh kopalnic, savne, dnevne sobe in sodobne kuhinje s prostorno jedilnico tudi s sredozemskimi dišavnicami obraslo teraso, ki je povezana z letno kuhinjo, manjšim bazenom in ekološkim sadovnjakom. S terase se stanovalcem odpira imeniten pogled na slikovito pokrajino, ki kakor živa slika vsak dan kaže drugačno, a vselej privlačno podobo.

Jasna Marin, Ambienti
Fotografije: Jure Batagelj