Arhitekta Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger iz biroja Skupaj arhitekti sta k načrtovanju hiše pristopila nadvse studiozno in z velikim spoštovanjem do lokalne kulturne krajine.

Hiša stoji na majhni, razgibani parceli, značilni za ledeniško dolino. Da bi izkoristili vse možnosti parcele in dobili čim več lepih pogledov na okolico, sta arhitekta nov objekt, glede na porušeno delavnico, obrnila za 90 stopinj. Za spremembo je bilo potrebno soglasje spomeniškega varstva, vendar se je trud bogato poplačal. Hiša je zdaj usidrana v teren tako, da obvladuje razgled na vas pod seboj ter glede na letni čas ali uro dneva ponuja različne možnosti uporabe zunanjega prostora.

Na prvi videz gre za preprosto tradicionalno oblikovano hišo, ki se lepo zliva z okoljem. Vendar pogled od blizu pokaže, da sta arhitekta veliko razmišljala o tem, kako združiti tradicionalno tipologijo, uporabiti značilne lokalne materiale in obenem ustvariti objekt, ki bo zagotavljal vse udobje sodobnega bivanja.

Hiša razkriva številne avtorske detajle, ki arhitekturi dodajo prepoznaven pečat. Med njimi še posebno izstopa avtorski žleb, ki posnema tradicionalne lesene žlebove v bližnji okolici. Tudi konstrukcije napuščev sledijo lokalni bohinjski pragmatičnosti, medtem ko so drsna senčila sodobna izvedba tradicionalnih naoknic z izrezljanimi motivi srčkov. Velika okna, okvirjena z macesnovim lesom, so sodoben element in omogočajo čudovite poglede v okolico.

Tudi v notranjosti hiše je veliko sodobnih detajlov. Še posebno izstopa markantna betonska stena v dnevnem prostoru, na kateri so vidni odtisi lesenega opaža. Ta osrednji element hiše, ki ustvarja lep kontrast z lesenim interierjem, hišo deli na bivalni del in del, namenjen oddajanju.

Ves les na objektu – tako zunanji kot notranji – je macesnov, oljen oziroma voskan. Vanj je oblečeno notranje stopnišče, iz macesna pa so tudi notranji tlaki, ki se iz dnevne sobe podaljšajo v zunanjo teraso.

Valentina Vovk, Ambienti
Fotografije: Janez Marolt