Nekoč so z izrazom vila označevali podeželske hiše ali kmetije, nato tudi grajene strukture, ki so jih postavljali veleposestniki za svoje življenje in za gospodarjenje s temi zemljišči. Na prehodu v 20. stoletje pa so ta izraz začeli uporabljati za prostostoječe stanovanjske hiše z vrtovi, poudarja arhitektka Živa Deu.

Vpliv za gradnjo vile v Krškem je prišel iz sosednje Avstrije. Tam je gradnjo prestižno oblikovanih bivanjskih stavb po vzoru angleških podeželskih hiš v neogotskem slogu spodbujalo dunajsko društvo Cottage Verein. Bogate arhitekturne kompozicije so bile znak prestiža za premožne meščane, ki so se konec 19. stoletja začeli iz utesnjenih in hrupnih mestnih središč umikati na njihova obrobja – v mir in zelenilo.

Razgibanost stavbe
Značilnost vile v Krškem je, da je pravokotni tloris asimetričen, stavbi so dodani stolpiči in zrinjene terase, razgibanost se odraža tudi v strehi, sestavljeni iz več strešin.

Vila v Krškem spada v skupino historično oblikovanih slovenskih vil s stavbnimi podrobnostmi, oblikovanimi v secesijskem slogu. Nagnjenemu terenu je prilagojena z delno vkopano kletjo, nato stopnišče vodi še v pritličje in prostorno mansardo.

Hiša s pravokotno zasnovo je imela za vile na prelomu v 20. stoletje značilno uporabno razporeditev prostorov: v kletnem delu so bili gospodarski prostori in soba za namestitev v gospodinjstvu potrebne pomoči, v pritličju so bili kuhinja in prostori za delo ter druženje, v mansardo pa so umestili spalne prostore, pripoveduje Živa Deu.

Stavbo so od njene postavitve do danes uporabljali različni lastniki, v njej je tri desetletja živela tudi družina znanega slovenskega slikarja, grafika in ilustratorja Jožeta Ciuhe. Vila je v dobrem stoletju ohranila vse svoje izvirne arhitekturne značilnosti, vendar je zaradi propadanja potrebovala korenito prenovo. Sanacija zidov proti vlagi je trajala tri mesece, prenova celotne stavbe, ki je stala trikrat toliko kot propadajoča stara hiša, pa dve leti.

Današnji lastniki hišo ogrevajo s toplotno črpalko, kadar je zelo mrzlo tudi s plinom, v prehodnem obdobju pa zakurijo v lončenih pečeh s secesijsko oblikovanimi keramičnimi ploščicami.

Spremenila se je tudi uporabnost prostorov: v kleti so si novi lastniki uredili poletno kuhinjo, ki ima vlogo glavne kuhinje z jedilnico in se s pogledom skozi okna ter prek terase povezuje s prekrasnim vrtom. V pritličnem delu, kjer je nekoč potekalo salonsko družabno življenje, so danes pisarne, v mansardi pa so urejeni spalni prostori z velikimi, današnjemu času primernimi sanitarijami.

Navdihujoča oprema in zapeljiv vrt
Dovršena obnova stavbnih členov v sestavi arhitekture je v notranjosti nadgrajena s skrbnim popravilom vseh obstoječih elementov nepremične in premične notranje opreme. Med nepremično opremo po lepoti izstopa bogato okrašen lesen strop v nekdanjem prostoru za druženje. Skrbno restavrirani so tudi premični kosi pohištva, oblazinjena sedežna oprema pa je oblečena v nove sodobne vzorce in barve, ki staro povzdignejo z zaznano noto novega, sodobnega, še razkriva Živa Deu. Pri izbiri nove opreme, s katero so dopolnili prostore, so lastniki dali prednost nevpadljivosti in beli barvi, da izvirno, staro pohištvo še vedno ostaja najbolj opazno.

Posebno toplino v prostore izžarevajo slike akademskega slikarja Rajka Čubra. Te ponazarjajo brezčasno krajino in prizore iz življenja, ki jih je umetnik z edinstveno interpretacijo prelil na platno.

K hiši spada tudi velik, parkovno oblikovan vrt s plavalnim bazenom. Vrt je bogato ozelenjen in domišljeno obogaten z razporejenimi kamnitimi plastikami. Poleg okrasne vrednosti ima zeleno okolje tudi gospodarski del z velikim zelenjavnim vrtom in sadovnjakom, kar odraža poseben odnos lastnikov do rastlin in domačih pridelkov.

Besedilo in fotografije: Jasna Marin, Ambienti