Ko so se po drugi svetovni vojni poskušali ljudje iztrgati iz črnega obdobja človeštva, ki je pod taktirko strelnega orožja in uničevalne bombe plesal ples bolečine, strahu, gnusa in ponižanja, in le živeti, je bilo izražanje otopelih čustev težja naloga, kot bi si lahko predstavljali.

"Predvsem zaradi pomanjkanja komunikacije v povojni Japonski je postala kultura ilustriranih junakov kot novo sporočilno sredstvo neizogiben pojav," pojasni oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev. Osebnost sočloveka so torej lažje razumeli, če so ga karakterizirali, postavili v predalček (zla slutnja napeljuje, da verjetno to še vedno počnemo danes). Pod vplivom ameriških tržnih proizvodov z dodelano grafično podobo, ki je po navadi slonela na karakternih podobah (spomnimo se punčkaste velikoglave Betty Boop, ki ji je seksapilno telesce odrasle ženske prekrivala krpica živo rdeče večerne oblekice), so naredili Japonci korak naprej in t. i. character design ali oblikovanje ilustriranih junakov oziroma oblikovanje karakterjev izpopolnili do popolnosti.

Tisti prikupni rožasti medvedek s krvavimi usti
Iz bogate zgodovine tega žanra, ki je obsedla dobršen del zemljske oble, predstavimo primer japonskega grafičnega oblikovalca Morija Chacka, ki verjame, da se divjosti živali ne da udomačiti, zato simbioza s človekom ni nikoli izvedljiva v popolnosti. V skladu s to filozofijo je ustvaril prisrčnega rožastega medvedka po imenu Gloomy (Gloomy Bear), ki ga je kot siroto rešil deček Pitty. A glej ga zlomka, ko je medvedek rastel, je 'rasla' tudi njegova agresija oziroma naravna moč živali. Ko se je tako Gloomy razvil v dvometrsko, a še vedno prikupna in rožasto zver, je začel svojega lastnika - dečka Pittyja - gristi in praskati do krvi. Ravno zaradi tega ima po telesu krvave madeže, kljub nasilju pa ga ima deček še naprej rad in tako se njuno sadomazohistično razmerje vrti v začaranem krogu.

"Prežeti z znanjem tradicionalne umetnosti so Japonci ustvarili novo estetiko marketinškega oblikovanja in ne nazadnje novo vejo umetnosti, ki ji danes pravimo "character design". Izjemen japonski občutek za vse ljubko, v prevodu "Kawaii", je postal pomemben dejavnik v oblikovanju, saj je junaka približal občinstvu. Vpliv vse priljubljenejše karakterizacije oseb in s tem nastajanje novih likov sta se prav tako kazala v vedno bolj razvijajoči in napredni digitalni kulturi animacije, ki je s kulturo ilustriranih junakov močno prepletena," je zapisala Arijana v svojem magistrskem delu Vizualizacija zgodbe o Urški in povodnem možu, za kar je na Mesecu oblikovanja pred sedmimi leti prejela nagrado za perspektivni 2009.

Urška in Povodni mož
Asistentka oblikovanja tekstilij na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti je zapletena čustva med protagonistoma balade Fanceta Prešerna s kolekcijo 'UWM Project' (Urška and the Water Man oziroma UPM – Urška in Povodni mož) interpretirala in izrazila v različnih tekstilnih izdelkih, tudi s t. i. karakteriziranimi tekstilnimi lutkami. Tako na pogled otroško nedolžna oblika blazine razkriva zlovešči pogled Povodnega moža - šarmantnega zapeljivca z luskasto ribjimi obrvmi, presekano glavo, satanskim pogledom in madežem svetle krvi, ki mu med drakulastima podočnikoma polzi vzdolž brade, kot da se bo zdaj zdaj razlila po njegovem cvetličnem telecu. Lepota 'pohabljene' Urške trmasto izžareva le skozi eno oko, saj je drugo poškodovano, njeno žmohtno telesce - "bila bi brez trupla okrog se vrtela" - pa je dobesedno obglodano do kosti. Skratka, čisti 'horror'.

"Oba lika oblikujejo kontrastne dvojice, kot so ljubkost in nasilje, nedolžnost in grobost, naivno sočustvovanje in kruta hendikepiranost, torej pojmi, ki v smislu Character Designa (oblikovanja karakterjev) izražajo močno komunikacijsko neposrednost, ogledalo nas samih, ki v svetu predstavljamo tako dobro kot slabo," pravi sogovornica, ki je še kot študentka svoje znanje izpopolnjevala na priznani šoli za oblikovanje Designkolen Kolding v Koldingu (Danska, 2006).

Bajka: preplet tradicije in sodobnosti
Tam je tudi spoznala, da je moda "sploh toliko ne zanima", zaradi česar je svojo pozornost preusmerila v risanje vzorcev. Navdihnjena z ljubeznijo do narave in ljudskega pripovedništva je lani oblikovala kolekcijo BAJKA (javnosti je bila predstavljena v sklopu projekta Made in Slovenija, o katerem smo na MMC-ju že poročali). Kot pove samo ime, je navdih za kolekcijo iskala v slovenskem pripovedništvu, element oblikovanja za pet motivov iz seta treh različnih izdelkov pa iz čipke, ki jo je interpretirala v dekorativni element.

Oblikovalka tokrat ni pretirava s krutostjo pohabljanja likov, temveč se zdi, kot da se je zanašala na prvinsko (straho)spoštovanje do gozdnih bitij: pravljičnega zlatoroga, sovo, ki ima v pripovedništvu simboliko smrti, medveda, divjega petelina in človeške ribice, za katero je že Janez Vajkard Valvazor govoril, da je zmaj.