Velenjsko Promenado je na 9. bienalu evropske nagrade med 276 projekti iz 33 držav opazila mednarodna komisija in jo uvrstila med 25 finalistov. A bolj kot priznanje komisij večkrat nagrajenima arhitektoma Deanu Lahu in Milanu Tomacu (arhitekturni biro ENOTA) lahko laska priznanje, da je njuno delo izpolnilo svoje poslanstvo: poleg tega, da je dobro sprejeto med Velenjčani, je oživelo zamrli duh tega urbanističnega mesta.

Arhitekta sta na prvi stopnji uredila osrednjo pešpot (Promenado) čez mesto, uredila most čez reko Pako in prireditveni prostor ob njej. Na novo je zasnovano tudi sosledje manjših trgov vzdolž celotne poti, nova je polvkopana parkirna hiša, prej raztresen javni program je zdaj združen v enem objektu.

Pozorna sta bila tudi na uporabo materialov, pri čemer sta uporabila beton, kamen, les, gramoz in zelenje, s čimer sta hotela celotno infrastrukturo in objekte čim bolj zliti z naravno krajino. Ta je poleg obogatenega mestnega programa znova ozelenila to premogovniško mesto.

Več o projektu preberite v pogovoru z Deanom Lahom.

Katera je bila osnovna ideja biroja ENOTE pri zasnovi Promenade in od kod ste črpali idejo; Promenada je namreč izjemno transparentna in izčiščenih linij, hkrati pa ni hladna, odbijajoča za obiskovalce?
Osnovna ideja izhaja iz osnovne urbanistične zasnove mesta. Velenje je namreč mlado mesto, zgrajeno po modernističnem idealu mesta v parku. Z leti so se žal zelene površine v veliki meri umaknile asfaltiranim površinam, namenjenim prometu, kar smo želeli popraviti. To smo hoteli izvesti s spremembo nekdanje ceste, ki poteka skozi središče mesta, v sosledje mikroambientov, ki omogočajo srečevanje ljudi in organizacijo različnih dogodkov. Mestu smo ponudili dve na videz izključujoči si stvari: več zelenja in več programa.

Zanimivo je, da ste k razpravi o projektu povabili tako laično kot strokovno javnost. Vas je v tej razpravi kaj presenetilo, katere predloge ste upoštevali?
Pravzaprav je javnost k sodelovanju že pred razpisom povabila kar mestna občina, kar je zelo pohvalno. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da se tovrstni projekti delajo na hitro in ne vključujejo javnosti, tu pa je bilo prav nasprotno. Najprej so v sklopu Evropske prestolnice kulture potekale delavnice mladih, kjer so poskušali ubesediti, kako sami vidijo ta prostor, nato pa je občina organizirala še vrsto okroglih miz na to temo. Rezultati vseh teh srečanj so bili nato dodani kot priloga k razpisu.

Velenjska Promenada poteka ob reki in je na enem delu v prostor umeščena terasasto. Kako ste, recimo, uredili dostop do vode za invalide, saj pravite, da so ljudje tisti, ki so dejavni uporabniki mesta?
Amfiteater, ki smo ga ustvarili na mestu nekdanjega mostu, je osrednji prireditveni prostor novega projekta. Naše glavno vodilo je bilo reko spet približati ljudem, saj je do zdaj nekako pozabljena tekla pod širokim mostom. Reka Paka je namreč hudourniška reka, katere višina se lahko zelo hitro močno dvigne, saj se pretok poveča za nekajkrat. Posegi v takšno okolje so zelo težki, a nujno potrebni, če želimo reko spet umestiti v zavest ljudi.

Ta nekoliko nenavadna oblika amfiteatra je rezultat neposrednega upoštevanja zakonitosti vode. Oblikovana je tako, da kljub razširitvi voda ne zastaja in se vrtinči, temveč hitro potuje naprej. Je pa tu seveda še kup drugih omejitev, ki smo jih morali upoštevati. V vodotoku namreč ne moremo postavljati nobenih pomagal, kot so ograje ali klančine, zato gibalno oviranim osebam težko omogočimo neposreden dostop do vode. A ker je to vendarle predvsem prireditveni prostor, smo na zgornjih nivojih amfiteatra omogočili nemoten ogled prireditev tudi zanje.

Omenili ste, da je projekt zahteval radikalnejši poseg v prostor. Kaj natančno?
V nasprotju s preostalimi mesti so stavbni volumni v Velenju postavljeni nekoliko bolj na redko. To pomeni, da mesto nima klasičnih ulic in trgov, temveč prostor, kjer je park, prosto prehaja med njimi. Da bi lahko v takšnem prostoru definirali te nove prostore, jih moramo oblikovati nekoliko bolj prisotno kot sicer, saj jih drugače uporabniki prostora sploh ne bi zaznali. Tako smo ob elementih, ki smo jih že omenili, oblikovali tudi serijo atraktivnih urbanih elementov, ki delujejo kot klopi za sprehajalce, kot mali odri za nastopajoče in hkrati pomagajo artikulirati prostor. Ves preostali prostor, ki smo ga pridobili z zmanjšanjem tlakovanih površin, smo ponovno pozelenili. Zelo smo se potrudili, da smo obdržali vsa obstoječa drevesa in dodali še veliko novih.

Reka Paka je hudourniška, kako ste uredili samo strugo, da ne bo poplavljala?
Kot sem že omenil, je celotno oblikovanje osrednjega amfiteatra na reki podvrženo sili vode. Atraktivna oblika je neposredna posledica njenih zakonitosti, obenem pa nam pomaga pri nadzoru nivoja vode. Novi most je postavljen tudi nekoliko višje kot stari, tako da je zdaj nad nivojem stoletne vode. Posegi v vodno strugo so narejeni tako, da tudi ob nizki vodi prinesejo nekaj novega življenja v reko. Razcep vode na dve strugi in ustvarjanje tolmunov je pripeljalo nazaj tudi živali, ki jih prej ni bilo. Tako so številne ribe in race tu že našle svoj novi dom.

Je bil težji del projekta načrt ali izvedba?
V tem primeru se je kar težko odločiti. Ves prostor je namreč sestavljen iz nekoliko neobičajnih elementov, zato je bilo veliko dela tako s projektiranjem kot z izvedbo. Smo se pa zelo potrudili, da bi prostor oblikovali atraktivno in racionalno, zato so vsi na videz zelo amorfni elementi sestavljeni sistemsko iz enakih kosov. Zato morda lahko rečem, da je bilo projektiranje vseeno nekoliko zahtevnejše.

Zakaj ste se odločili za uporabo belega betona?
Odločitev za beli beton je bila zelo zavestna. Ob tem, da je uporaba betona racionalnejša, kot je denimo uporaba kamna, smo iskali material, ki bi lahko konkuriral velikim asfaltnim površinam, ki jih v mestu ne manjka. Kot veste, asfalt z leti zelo posvetli, zato smo potrebovali material, ki bi jasno ločil novo osrednjo prireditveno os, namenjeno pešcem, od preostalih površin.

Kako so se na projekt odzvali Velenjčani? Ste zdaj, ko je projekt končan, morda opazili kakšno pomanjkljivost?
Z veseljem lahko rečem, da so odzivi uporabnikov predvsem pozitivni. Novi prostor so dobro sprejeli meščani, pa tudi občina se trudi in dodobra izkorišča njegov potencial. Do zdaj so organizirali številne prireditve, dodajajo pa nove in nove. Prostor tudi že vpliva na okoliško grajeno strukturo, saj se pritličja sosednjih objektov polnijo s programi, ki naslavljajo obiskovalce Promenade.

Je pa ta poseg v naših očeh le eden izmed posegov, ki bi jih bilo dobro izvesti za celostno ureditev mestnega središča in smo jih tudi predstavili v našem natečajnem predlogu. Verjamemo, da bo naslednji ureditev parka vzdolž reke, ki bi dodatno povezal območje s šolskim programom in kulturno ter upravno središče ob Titovem trgu.

Fotografije: Miran Kambič