"Vse pomanjkljivosti tega stanovanja smo spremenili v prednosti," poudari Igor Marasović, koprski arhitekt (Marasović arhitekti), ki se je s sodelavci zaradi zahtevnosti prenove stanovanja in dela objekta ukvarjal kar tri leta.

Končna podoba je zelo sodobno, odprto in prostorno stanovanje. A začetek ni bil tako preprost, kot kaže konec.

Stanovanje s šestimi sobami v prvem nadstropju te staromeščanske hiše je nastalo s pregrado večjega stanovanja v dve ločeni bivalni enoti: v pričujoče trisobno stanovanje V2, veliko 80 kvadratnih metrov, in V3, ki ima 50 kvadratnih metrov manj.

Prostoru so nato odstranili vse nenosilne stene. Te so bile zelo tanke, "saj so imele zgolj deset centimetrov širine". Sledila je umestitev medetaže oziroma galerije.

Arhitekti so se tudi odločili pustiti vidne niše, nekdaj prehode med stavbama, kot tudi zazidane okenske odprtine.

Stanovanje ima le tri okna, in še to vsa na pročelju objekta, ter kar 4,30 metra visok strop, ki je bil povod za zanimivo rešitev. Arhitekti so v zadnji del umestili galerijsko medetažo z dvema sobama, zgoraj spalnica in spodaj delovna soba, kot nekakšen objekt v objektu, "s čimer smo ustvarili še eno "fasado", še eno linijo oken".

Nova kovinska konstrukcija galerije, ki prenaša del obtežbe obstoječih kamnitih zidov in lesenih tramov, je delno skrita za lesenimi oblogami delno pa vidna ob sami zasteklitvi.

Nenavadna odločitev je posledica zahteve investitorja, "ki je imel sicer jasno vizijo, kaj vse si želi, a prostora je začelo počasi primanjkovati," pojasni arhitekt.

Spalnica ima zato nekoliko nižji strop, le dva metra, delovna soba spodaj, pa deset centimetrov več. "Razlike v višini v spalnici se ne čuti," zatrdi arhitekt, "saj je celotna sprednja stena v steklu," doda. Zaradi boljše komunikacije z bivalnim delom so omogočili odprtje dela steklene stene na nagib.

Da bi pri dveh metrih višine pridobili čim več prostora, pa je bilo nujne veliko iznajdljivosti. Za tla so na kovinsko konstrukcijo položili OSB-plošče, ki so nekoliko poglobljene, pri svetilih pa so vgradili posebna, "le tri centimetrska z zelo visoko svetilnostjo".

Po celotnem stanovanju je sicer položen parket v obliki ribje kosti, "ker je zgradba kulturno zaščitena, smo morali uporabiti poseben parket, pod katerim je talno gretje. Vse v stanovanju je sicer nekakšna izjema," pripomni Igor Marasović. Zaradi omejitvenih posebnosti v spalnem delu gretje oziroma hlajenje omogoča klimatska naprava, stanovanje ima sicer vgrajeno centralno prezračevanje z rekuperacijo.

Pri izboru notranje opreme so se arhitekti držali filozofije, da mora biti brezčasna, "da ni lepa le na fotografijah, čez nekaj let pa zastarela".

Masarović arhitekti tudi sicer posegajo po kombinaciji lesa (kot elementa topline) in kovine, predvsem v beli ali črni barvi, za poudarek.

Izbor opreme v stanovanju V2 zaznamujejo izčiščene linije, ki zakrivajo operativni del, kot so toplotna črpalka, pralni stroj, prezračevanje.

"Stanovanje uporabnika ne sme vizualno obremenjevati," še doda Igro Marasović, "saj mora biti prostor, v katerem se lahko oseba sprosti in umiri, ter (ne)zavedno uživa v skladju materialov in barv".