Vestre je družinsko podjetje z več kot 70-letno tradicijo. Izdelujejo zunanje pohištvo, ki je prisotno v 30 državah po svetu. Na pogled je zelo asketsko, skandinavsko, če želite. A arhitekti ga naravnost obožujejo. Primerki jekleno-lesenih stolov in klopi so se arhitektom Snøhetta zdeli pravšnji za podobo prenovljenega trga Times Square v New Yorku. Rožnate mize za piknik BUZZ, ki se navezujejo na Buzza Aldrina, drugega človeka, ki je pristal na Luni, pa so razvrščene pred "prijaznim vesoljčkom", kot se je prijelo ime Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu.

"Boj za naravo in okolje je zelo pomemben, a v prihodnosti bomo potrebovali tudi nova delovna mesta, zato je bistveno, da ustvarjamo takšna delovna mesta, ki bodo prijazna do okolja. In mi dokazujemo, da je to izvedljivo," pove Jan Christian Vestre, direktor podjetja Vestre, ki v mestu Magnor na Norveškem gradi sodobno in do okolja najprijaznejšo tovarno za pohištvo na svetu do zdaj, imenovano The Plus.

Arhitekturo so zaupali svetovno uveljavljenemu arhitektu Bjarku Ingelsu, ki slovi po igrivi arhitekturi, in njegovemu biroju BIG (Bjarke Ingels Group). "Rekli smo si, če bomo delali nekaj, česar ni naredil še nihče do zdaj, moramo sodelovati z nekom, ki je tako vizionarski, kot smo mi," razlaga sogovornik, ki je deloval zelo skromno za sprejemnim pultom pred veliko halo v Milanu na Superdesign showu, ki je potekal v sklopu Tedna oblikovanja Milano 2021.

Objekt je fascinanten, zasnovan kot samooskrbna vetrnica s štirimi kraki, pri čemer je strešna površina v celoti prekrita s solarnimi paneli. Tovarna bo proizvedla 55 odstotkov manj izpustov od primerljivega objekta, "to pomeni, da bomo presegli cilje pariškega podnebnega sporazuma, katerega cilj je zmanjšati izpuste za 40 odstotkov do leta 2030". Zelo igriv in pisan objekt je v celoti iz lesa razen jeklene konstrukcije in steklenega pročelja na sredini, ki ga izdeluje, kot smo izvedeli, slovensko podjetje Reflex.

Tovarna The Plus bo odprta in transparentna, ob odprtju decembra letos pa bo zaposlovala 30 ljudi (ob morebitni širitvi je prostora za 70 zaposlenih).

Jan je podjetje podedoval od dedka, ki je po vojni, leta 1947, "ko je potekala obnova države", odprl delavnico, "v kateri so izdelovali različne dele, danes pa so eno vodilnih pohištvenih podjetij z znanjem za trajnostni in družbeni razvoj". Pri izdelavi zunanjega pohištva uporabljajo reciklirane materiale in certificiran les, zavestno ne uporabljajo tropskega.

Podjetje je poleg številnih mednarodnih humanitarnih projektov – sodelujejo z Zdravniki brez meja in Unicefom – zavezano tudi k dobremu počutju zaposlenih in neizkoriščanju delovne sile. Čeprav zveni kot oksimoron, bodo zaposlenim plačevali celo članarino za sindikat.

V skladu s filozofijo podjetja bo obiskovalcem omogočen prost vstop, na strehi pa organizacija koncertov. "Na tak način vračamo družbi," doda Jan, ki verjame, da niso toliko pomembni stoli in mize – "vseeno mi je zanje, so samo predmeti" – kot tisto, kar se z njihovo uporabo lahko doseže.

"Verjamemo, da ko se ljudje spoznavamo, ko delimo svoje ideje, se družimo ali le sedimo skupaj na klopi, gradimo vzajemno zaupanje, smisel povezanosti in pripadnosti. Samo na tak način bo manj konfliktov, manj razmišljanja v smislu deljenja na 'mi' in 'vi'."

Več v pogovoru:

Pogosto omenjate trajnostno pohištvo, kaj sploh to pomeni?
Pomeni njegov namen, da dejansko združuje ljudi, s tem mislim na družbeno trajnost, a hkrati tudi na okoljsko. Uporabljamo 100-odstotno obnovljivo energijo, uporabljamo najbolj zelene materiale na trgu.

Ki so?
Recikliran aluminij, ki ima osemkrat manj izpustov ogljikovega dioksida v primerjavi s svetovnim povprečjem, jeklo, ki vsebuje 30 odstotkov manj CO2-ja v primerjavi s svetovnim povprečjem, ne uporabljamo tropskega lesa, le tistega, ki raste v Evropi in je certificiran. Vsi naši proizvodi imajo dosmrtno garancijo. Na neki način sovražimo družbo, ki spodbuja 'vrzi stran' miselnost. Če kupiš pohištvo Vestre in se po 30 letih obrabi, ga lahko vrnete v tovarno, kjer ga bomo obnovili, in tako lahko neki kos resnično živi neskončno dolgo.

Eno tovarno imate na Norveškem in drugo na Švedskem. Ali sodelujete z različnimi oblikovalci, tako pri pohištvu kot pri zasnovi svojih tovarn?
Da, sodelujemo s 30 zelo znanimi skandinavskimi oblikovalci, a oblikovanje za nas ne pomeni, da oblikuješ nekaj lepega, ampak da spremeniš svet z oblikovanjem rešitev, ki bodo vodile v novo smer. Niso nam pomembni klopi ali stoli, ampak to, kar pohištvo lahko stori, združi ljudi. Več pripadnosti in manj konfliktov, torej. Oblikovanje z namenom je naša filozofija.

In kako naj bi ti razstavljeni kosi spremenili druženje ljudi?
Nekateri so oblikovani tako, da se lahko nanje usede več ljudi. Delamo po sistemu proksemike, ki jo zanima gibanje ljudi in njihov položaj v prostoru. A hkrati je treba tudi zmanjšati razdaljo med naravo, živalmi in ljudmi. Tukaj imamo koncept Vestre habitats, ki si prizadeva za zaščito narave in biotsko raznovrstnost v velikih mestih. Inštalacije prikazujejo, kako lahko sredi mesta sedite zelo blizu narave, kjer živijo živali, gnezdijo ptice in kjer raste zelenje.

Pa bodo te ideje kdaj zaživele, saj govoriva o prototipih?
Da, zdaj smo jih prvič pokazali javnosti, a jih bomo dali v proizvodnjo. Mislim, da je to način razmišljanja, saj vse več ljudi živi v mestih, kjer bomo morali najti mesto za naravo in živali, mislim, da lahko zapolnimo to vrzel in imamo oboje.

Trenutno na Norveškem gradite ogromno tovarno ...
The Plus ima popolnoma novo tipologijo, kjer se pomešajo proizvodnja, trajnost, tehnologija, narava, kultura in umetnost. To je prva do okolja prijazna tovarna na svetu in prva, ki dosega najvišje okoljska merila s certifikati.

Izpuste CO2-ja bomo zmanjšali za vsaj 52 odstotkov, torej smo presegli EU-merilo, zmanjšali smo energijske potrebe za več kot 92 odstotkov. Tovarno je zasnoval svetovno znani arhitekt Bjark Ingels. Bo brez ograj, vse bo odprto, vsak bo lahko skozi stekleno pročelje – ki je izdelano v vaši čudoviti državi, saj ga proizvaja podjetje Reflex – spremljal proizvodnjo. Imajo patentiran sistem z visoko stopnjo izolacije. Upamo, da bo to primer, kako se lahko približamo trajnostnemu ravnanju, namesto da le govorimo o tem. Tudi sam sem bil okoljski aktivist.

Res, pri čem pa ste bili dejavni?
Bil sem del nevladne organizacije, borili smo se proti podnebnim spremembam.

Kot Greta Thunberg?
Da, da, le da je ona veliko mlajša od mene. A gre za podobno gibanje. Borili smo se za boljšo prihodnost in to nas žene, verjamemo, da če želimo rešiti te težave, moramo delati skupaj in premostiti razdaljo med generacijo Grete Thunberg in industrijo. Boj za naravo in okolje je zelo pomemben, a v prihodnosti bomo potrebovali tudi nova delovna mesta, zato je bistveno, da ustvarjamo nova delovna mesta, ki bodo prijazna do okolja. In mi dokazujemo, da je to izvedljivo.

Katera delovna mesta pa so do okolja prijazna?
Menim, da so to recimo takšna delovna mesta, ko delaš v tovarni, ki presega cilje pariškega podnebnega dogovora, kot to počnemo mi. Nekateri menijo, da je gradnja tovarn del težave, a menim, da se da graditi do okolja prijazne tovarne, ki so lahko del rešitve. Na svetu bo obstajala potreba po novih stvareh, pomembno zdaj pa je, da uporabljamo obnovljive vire energije, obnovljive materiale, in kar je najpomembnejše, da nehamo proizvajati stvari s kratko življenjsko dobo in začnemo razmišljati o dolgotrajnosti, o stvareh, ki bodo obstajale večno.

Mi to počnemo že več kot 70 let. Če boste potovali po Norveški, tudi po neizprosni zahodni obali, kjer je veliko dežja in soli v zraku, ki jo nosi z morja, boste videli klopi Vestre iz 50., 60. in 70. let, ki so še vedno v uporabi. Kakovosti torej ni tako težko izdelati, le vsi proizvajalci bi morali začeti razmišljati o dolgoročnosti in krožnosti, le tako bi drastično zmanjšali vpliv na okolje.

Tovarna bo dokončana decembra?
Da.

In obiskovalec si bo lahko ogledal proizvodnjo, šole bodo sem vozile učence in jih učile o pomenu zaščite okolja? Kot pravite, pa boste na strehi tovarne prirejali tudi koncerte ...
Da, gradimo tovarno, ki bo najprijaznejša do okolja, zakaj ne bi ljudem potem omogočili, da uporabljajo našo streho 24 ur na dan? To bomo naredili! Nič ograj, nič vstopnin, vse bo brezplačno. Na strehi pa je lahko 600 ljudi hkrati. Če želijo koncert, ga imajo lahko brezplačno, tako se mi zdi, da lahko nekaj vrneš družbi.

Več industrij in tovarn bi moralo biti bolj odprtih do okolja in nehati graditi do okolja sovražne objekte. Ljudem je treba odprti vrata. Veste, pomembna je tudi transparentnost, da ljudem pokažete, kako delate do okolja prijazne izdelke. Tega ne želimo skrivati. Nekateri pravijo, da smo naivni, saj vse svoje skrivnosti razkrijemo tekmecem. Zakaj ne, če si prizadevamo za zaščito okolja, je v našem interesu, da vse več podjetij posluje tako. Sharing is caring, deljenje pomeni skrbeti.