Najdba je najprej odmevala med ljubitelji starodobnikov, saj tovrstni kombiji, znani tudi kot "bulliji", nekoč tako priljubljeni med hipiji in deskarjih na valovih, v teh krogih uživajo kultni status, njihove cene pa dosegajo vrtoglave višave. Ko se je na YouTubu pojavil posnetek Reševanje vojaka Bullija, pa je kombi na spletu postal prava zvezda.

Špehar, sicer strokovnjak za družbena omrežja – gotovo gre njegovemu spretnemu krmarjenju med Facebookom, Instagramom, YouTubom in drugimi kanali spletne promocije, h kateri je pritegnil tudi znane obraze, denimo Nino Pušlar in Petra Polesa, pripisati velik delež odmevnosti projekta –, se je odločil, da bo skoraj 60 let stari kombi, ki je nekaj desetletij pozabljen ležal v rečni strugi Rižane, skupaj z ekipo spremenil v pivnico na kolesih: Beer Bulli. Z načrti za prenovo je prepričal prek 500 Slovencev, ki so projekt na "slovenski različici Kickstarterja" Adrifund podprli s prek 30.000 evri.

Kombi, ki bo prenovljen v slogu šestdesetih let prejšnjega stoletja in bo hkrati, kot obljubljajo pobudniki prenove, še vedno avtomobil, ki bo ustrezal standardom sodobne tehnike in varnosti, se bo vrnil sredi letošnjega poletja: v notranjosti vozila bodo nameščeni sodi piva, ki bodo prek pip na boku lahko popestrili poroke, piknike, rojstne dneve ali poslovne zabave, a se bo treba postaviti v vrsto: prek prej omenjene platforme za množično komuniciranje je najem kombija rezerviralo in plačalo že prek 100 navdušencev.

Matej Špehar je za MMC odgovoril na nekaj vprašanj o projektu in poteku prenove.

V kakšnem stanju je ta hip Beer Bulli?
Trenutno je naša legenda razstavljena na prafaktorje. Zdaj, ko ga je ekipa razstavila na kose, iz katerih so ga leta 1961 sestavili v Nemčiji, bomo tiste dele, ki so še uporabni, obnovili, tiste kose, ki so preveč uničeni, pa nadomestili. Naslednji teden se en član ekipe odpravlja v ZDA, kjer bo na ameriških odpadih našel primerne kose in jih poslal v delavnico.

Kako ste izbrali ekipo, ki mu bo vdahnila novo podobo?
Prav veliko izbire pri nas ni. Le redki so sposobni takšne "misije nemogoče". Moramo se zavedati, da smo se odločili spraviti nazaj v življenje verjetno najbolj uničen kombi v tem delu Evrope. Ko so mi predlagali Tadeja Korošca iz CRC predelave, sva se hitro ujela. Oba sva po svoje malo "odbita" in ne verjameva v stavek "ne da se". Tadej ima za sabo že dolgo zgodovino rekonstrukcij oldtajmerjev, konec koncev je to njegova osnovna dejavnost.

Kaj je bil največji izziv pri prenovi oziroma kaj je bilo od izvirnega kombija sploh mogoče ohraniti?
Naša misija je ohraniti več kot polovico izvirnih delov, saj nočemo izgubiti njegove osebnosti. Kombi ima zelo pestro zgodovino, in želimo nadaljevati njegovo skoraj 60-letno zgodbo. Največji izziv? Zbrati dovolj sredstev (smeh). Vse se da, če imaš denar.

Na kakšen znesek ocenjujete celoten strošek prenove?
Ocena prenove je 60.000 evrov! Pri izračunu smo upoštevali najslabši možni scenarij. Ampak za zdaj nam gre odlično, na Adrifundu so nas podprli s prek 30.000 evri, javljajo se sponzorji, ki želijo sodelovati v celi zgodbi. Seveda bo treba globoko seči tudi v lastno denarnico, a vseeno smo za zdaj na dobri poti.

V kolikšnem času pa naj bi pivnica na kolesih prinesla dobiček?
Če sem iskren, vem, da se bodo zdaj križali vsi poslovneži, ampak resne matematike, poslovnega načrta še ni. Naš moto je v slogu najbolj znanih potnikov teh kombijev, hipijev – go with the flow. Mi smo predvsem navdušeni nad tem kultnim vozilom in njegovo vsebino, pivom. In glede na množičen odziv nismo edini. Na srečo. Če bo zgodba enkrat donosna, pa še toliko bolje.

Kakšne vrste bo prva zabava, ki jo bo gostil?
Beer Bulli se po 30 letih vrača na ceste 3. avgusta letos, torej imamo še manj kot štiri mesece, kar je za takšno operacijo res zelo malo časa. Tisti dan je namreč v Wolfsburgu v Nemčiji največje srečanje bullijev, njegovih bratov. In to v parku, ki je neposredno pred tovarno Volkswagen, prav pred tisto, kjer se je naš VW T1 Panel van rodil. Ob njegovem ponovnem rojstvu bi ga radi odpeljali pogledat rodni kraj in mu omogočiti srečanje z njegovimi brati. Seveda ga bomo tja odpeljali polnega slovenskega piva. Ne spodobi se, da pridemo praznih rok. Do Wolfsburga je kar 1000 km, in to bo odločilen test.

Kdo si bo prvi privoščil kozarec piva iz njegovih "pipic", boste to kar vi?
Dobro vprašanje. Nisem še razmišljal o tem, verjetno bomo tisti dan vsi v delavnici bolj mehkih kolen (smeh).