Je velika, prostorna in svetla. Ima svoje zakonitosti, svoja pravila in svojo estetiko. Čeprav vizualno odseva želje lastnikov, pa zgolj s pogledom na fotografijo težko razberemo njeno pravo naravo.

Hiša je družinska. Vendar pa velike steklene površine, svetlega oblazinjenega pohištva in vseprisotne beline ne bi povezali s tem, da v njej živita tudi dva majhna otroka.

A funkcionalno je vendarle prilagojena bivanju mlade družine, ki pa se ni hotela odreči ne svojemu življenjskemu slogu ne estetiki.

"Ob nakupu je bila v tretji podaljšani gradbeni fazi, a je stala kar nekaj let. V sami zasnovi je že imela polkrožna okna in stopnišče, ki ju nismo hoteli spreminjati. Ravno zato smo se tudi odločili, da ohranimo vso to belino, da sledimo sami arhitekturi," pravi direktorica in ustanoviteljica biroja Prostornina Nina Galič, ki doda, da je bil glavni izziv predvsem kvadratura objekta, "ki bi se je morda kdo ustrašil".

Najvišja točka v dnevnem prostoru z dvovišinskim stropom meri kar 5,75 metra, sam objekt s 320 kvadratnimi metri pa ima poleg bivalnega dela možnost ureditve še treh otroških sob s kopalnico.

Spalnica oziroma starševski spalni apartma v pritlični etaži s kopalnico in garderobno omaro je intimen in udoben. Snovalci prostora so to dosegli z izborom mirnih in nevpadljivih barv. "Povezujoč element so bele kovinske nogice na postelji, ki se nadaljujejo tudi kot ročaj predalov in nato še v lep usnjen detajl na hrbtišču postelje," pojasni Nina Galič.

"Naročnika sta hotela oblikovno dovršeno hišo, a ne hladnih, sterilnih prostorov, temveč bivanje v prijetnem okolju." Kljub lagodnosti prostora imata ravno zato otroka skupno sobo, za druženje, "in da se naučita deliti; ko bo nastopil čas, pa bosta imela vsak svojo".

Funkcionalnost hiše je prisotna že ob samem vstopu v objekt. Veliko ogledalo v predprostoru ob oblazinjeni steni s sediščem je premično, za njim se razprostira osem kvadratnih metrov velika garderobna soba, "v kateri ima vsak član družine svoj prostor za copate in čevlje ter oblačila".

Na vhodna vrata so izrezljali lipov list, "kot simbol Slovenije; čeprav družina veliko potuje, pa se vedno rada vrača domov".

Detajli v hiši so dodani z izborom tal iz tople orehovine, črnimi detajli v steklenih površinah in okrasnimi elementi.

Tako je visoka omara v bivalnem prostoru, ki se izdaja za knjižno omaro (kar bi tudi lahko bila), "pravzaprav družinska omara za vse njihove fotografije, spominke s potovanj in zbirko predmetov, ki imajo za družino sentimentalno vrednost".

Pozorno oko opazi, da v bivalnem prostoru s kaminom ni televizije. Ta je nameščena na steno med kuhinjo in jedilnico, nasproti masivne, po meri izdelane jedilne mize. "Ideja je bila, da bi otroci manj gledali televizijo. Prav tako pa je televizija v kuhinji bolj praktična, zaradi gledanja kuharskih oddaj in podobno."

In če si že lahko predstavljamo, da si otroci pogledajo kakšno risanko med večerjo ali nedeljskim zajtrkom, si veliko težje skupino športnih navdušencev, ki z navijaško vnemo sedijo za jedilno mizo in si ogledujejo tekmo.

"Družina se zelo rada in veliko druži s prijatelji. A ravno zaradi takšne situacije smo pustili odprto možnost, da se televizija prek diaprojektorja lahko gleda tudi v dnevni sobi, in sicer na steni, na katero je zdaj umeščena slika. V družinski omari smo omogočili priklop za projektor, če bi se izkazala potreba," razloži sogovornica.

Edini barvni dovtip v celotni hiši je v kuhinji z izborom navy blue ali globoko temnomodre barve, "ki v kombinaciji z lesom in belino spominja na pomorski slog, saj družina rada jadra". Shramba je premišljeno umeščena za steno, na kateri je omarica za izpostavo vina, ki pa ni hladilna.

Prstni odtisi lastnikov so na vsakem koraku, skriti v detajlih, kot so tla v dnevnem prostoru. "Klasične parketne deske smo izrezljali po principu izrisane intarzije, ki spominja na vzorec v Versaillesu. Zanimiv element je tudi ročno izdelano omarica z zahtevnim reliefnim karovzorcem, ki posnema vzorec intarzije tal. Naročnik je s svojimi idejami zelo intenzivno sodeloval v tem projektu."

Tu so še detajli, kot je ura nad kaminom, "ki jo je izdelal družinski prijatelj", veliki kovinski lestenec nad kaminom, ki je bil izrisan in narejen po naročilu.

Ob stopnišču, pred katerim se po tleh razteza keramika v vzorcu bianco carrara marmorja, je dovolj naravne svetlobe, da so v tla umestili zeleno rastlino, pravzaprav drevo, "njihovo družinsko drevo", nadaljuje Nina.

"Sprva smo se pogovarjali, da bi zasadili jelko ali božično drevo, a je na koncu padla ta ideja." Za izvedbo so morali naknadno vkopati luknjo, jo zabetonirati, poskrbeti za hidro- in termoizolacijo ter jo premazati s posebnim lakom, "da korenine ne bi poškodovale konstrukcije in da ne bi prišlo do zamakanja".

Družinsko drevo, kot so snovalke interierja poimenovale to enodružinsko hišo v Domžalah, ima vse nastavke, da se lahko spreminja in rate s potrebami družine.