"Čeprav klop deluje enostavno, je izdelek plod temeljitega razmisleka. Oblika je modularno zasnovana. Izhaja iz enega samega modula, ki omogoča številne smiselne sestave za zadovoljitev različnih potreb: kot samostojen element, za vzdolžno postavitev, obrobe zelenic, dinamične kompozicije, kompozicije za igro otrok," razložita avtorici klopi oblikovalka Anka Štular in arhitektka Mateja Panter.

Klop bo dobila značilno sivo patino
'Love bench' ali 'Klop ljubezni' je izdelana iz slovenskega macesna, ki je "odličen material za zunanjo uporabo, saj ima zaradi večjega deleža smole trajnejši in odpornejši les," razlaga Anka Štular in nadaljuje, da bo "naravna rdečkasta barva sčasoma posivela in pridobila značilno sivo patino. To bo dopolnjevala bleščeča čipka, ki daje monolitu lahkotnejši in bolj igriv značaj. Klop tudi ne zahteva posebnega vzdrževanja, kot je čiščenje in lakiranje," pojasni Anka Štular, ki je v slovenski javnosti prepoznavna po ptičjih hišicah iz polprosojnega mat akrilnega stekla, ki jih izdeluje pod znamko Skarabej. Arhitektka Mateja Panter pa je med drugim prenovila spomeniško zaščiten objekt na Prečni ulici v Ljubljani v pokrito otroško igrišče 'Mala ulica'.
Urbano pohištvo
Oblikovalka in arhitektka sicer že več let sodelujeta pri izvedbi oblikovalskih razstav. Ko sta zasledili natečaj Brancs de l'Europe, pa sta začeli razmišljati, kako bi robustno urbano pohištvo "povezali z drobnim elementom srčaste čipke, ki nakazuje intimni aspekt posedanja po javnih klopeh."
Organizacija Strasbourg pour l'Europe je namreč razpisala natečaj, zato da bi imela vsaka država pred institucijami Evropske unije, t. j. na evropski poti v Strasbourgu, svojo klop, ki jo predstavlja.* Med 28 prijavljenimi projekti je mednarodna žirija izbrala osem klopi, ki bodo predstavljene na uradnem odprtju 28. maja v Strasbourgu (natečaj sicer še poteka za avtorje držav članic, iz katerih še niso prejeli predlogov).

Nežen in fin detajl na robustni klopi
Masivna klop Love Bench je dolga 218 centimetrov, težka pa kar 300 kilogramov. "Na klopi sva si želeli zares nežen in fin element ... Čipka ji daje lahkoten in intimen značaj. Najina prva želja je bila gravura, ki pa je s tehnologijo izdelave klopi postala neizvedljiva. Za čipko sva zato izbrali najtanjši aluminij, ki je bil primeren za obdelavo in izrez, kljuboval pa bo tudi vremenskim vplivom," pojasnita sogovornici.

Klop iz masivnih lepljenih letev domačega raslega macesna je zasnovana trajnostno. Manjši leseni kosi so namreč povezani v kompakten monolit. Ta pa je okrašena z elementom idrijske čipke, ki je pomemben del slovenske in svetovne kulturne dediščine. Oblikovalka in arhitektka sta pri zasnovi klopi razmišljali o odnosu med javnim in osebnim, med tradicionalnim in sodobnim, med izčiščenim in dekorativnim. "Želeli sva predstaviti popolnoma sodobno obliko, ki obenem presega globalne trende oblikovanja z implementacijo simbolov slovenske tradicije, Slovenijo pa kot oblikovalsko ozaveščeno državo, ki zna ceniti lastno tradicijo."

*Projekt je nastal v sodelovanju z mestom Strasbourg, Evropskim centrom za sodobne umetniške akcije, francoskim ministrstvom za kulturo, regijama Alsac in Bas-Rhin ter Evropsko unijo.