Z oddajo Ambienti navadno vstopamo v domove in vrtove v zasebni lasti in v katere sicer javnost nima možnosti vpogleda. Predsedniška palača resda ni zasebna stavba, vendar vstop vanjo ni mogoč kadar koli. Predsednik Borut Pahor je že v svojem prvem mandatu poskrbel, da se vrata predsedniške palače za javnost odprejo približno desetkrat letno, skoraj ob vseh državnih praznikih. Kljub tej odprtosti je možnost ogleda izkoristilo le dobrih 21.000 obiskovalcev, torej dober odstotek prebivalcev Slovenije. Z našo pomočjo boste lahko v oddaji spoznali lepoto in mogočnost ter številne podrobnosti te palače.

Stavbo so zasnovali ob koncu 19. stoletja kot objekt, v katerem bi bili združeni vsi uradi deželne vlade. Idejni osnutek je nastal leta 1895, po načrtih arhitekta Emila viteza von Foersterja so gradnjo začeli naslednje leto, tri leta pozneje pa je palača dobila uporabno dovoljenje. Od leta 1993 velja za kulturni spomenik lokalnega pomena. V preteklem desetletju so izvedli obnovo pročelja, notranjost pa deloma restavrirali leta 2011. Tudi mogočni kamniti skulpturi ob glavnem vhodu, Zakon in Moč, delo dunajskega kiparja Josepha Beyerja, so morali zamenjati s kopijama, ki ju je izdelal Restavratorski center ZVKDS-ja območne enote Ljubljana.

Štirikotna palača s povezovalnim dvoriščnim traktom je tipična neorenesančna palača iz obdobja Avstro-Ogrske. Na obcestnih straneh je dvonadstropna, na dvoriščni strani pa enonadstropna. Tloris palače ima obliko trapeza s stranicama približno 40 x 70 metrov. Glavni vhod je s Prešernove ceste.

Mogočno stopnišče, ki vodi od glavnega vhoda, nosita kipa atlantov, krasijo ga medeninasti kandelabri, ne moremo pa spregledati kipa konja Janeza Bolke. Na vrhu stopnišča vstopimo v Veliko ali Kristalno dvorano, tako poimenovano po dveh kristalnih lestencih, izdelanih na italijanskem otoku Murano pri Benetkah. Dvorana je namenjena izvedbi protokolarnih in drugih pomembnih dogodkov, od sprejemov, izročanj državnih odlikovanj, novinarskih konferenc do slovesnih obedov.

Iz Velike dvorane vodita hodnika do niza prostorov: na levi strani v urad predsednika republike, na desni strani pa v prostore Vlade RS.

S predsednikom Borutom Pahorjem smo se sprehodili skozi dvorane, med katerimi so soba 70, Zlati salon, dvorana Franceta Bučarja, dvorana Jožeta Pučnika, dvorana Janeza Drnovška in dvorana Ivana Omana. Največ časa pa smo se, seveda, zadržali v predsednikovi pisarni.

Predsednik nam je povedal številne zanimivosti, saj palačo zelo dobro pozna. To lahko deloma pripišemo temu, da je v mladosti delal kot turistični vodnik v Benetkah, pa tudi njegovemu zanimanju za zgodovino arhitekture.

Pomembna sprememba v delovanju palače je nastopila ob začetku prvega predsednikovega mandata, ko je Borut Pahor predlagal, da so vrata med posamičnimi dvoranami in pisarnami odprta. "Zdelo se mi je, da če prostor odpremo in bo stekla skozenj tudi ta čisto človeška energija, utegnejo prostori dobiti neko novo toplino, pa tudi razsežnost, kar se je tudi zgodilo," je pojasnil. "Kar zadeva urejanje same predsedniške pisarne, mora biti torej pohištvo nedotaknjeno in na svojem mestu. Vse, kar vidite v pohištvu ali na njem, pa je stvar moje osebne izbire."

Tako smo lahko posneli sliki Maksima Sedeja z motivom s Primorskega, posodo z zlatima ribicama, otroški kotiček, v katerem so številne risbe, pisma in drugi predmeti. Z voditeljem Boštjanom Romihom sta se ustavila tudi ob vsem znani predsednikovi delovni mizi, na kateri so v preteklih letih nastale fotografije predsednika Pahorja z znanimi športniki, državniki …

Med nadaljevanjem sprehoda skozi prostore predsedniške palače smo občudovali tudi antično mizo, ki je bila nekoč last barona Žige Zoisa, na kateri so danes razstavljeni zvezki faksimilov Iconothece Valvasoriane.

Med pogovorom skoraj nista mogla mimo tega, da sta vendarle v delovnih prostorih predsednika Pahorja, ne pa v njegovem domu, torej v domačem ambientu. Predsednik RS namreč nima rezidence, kar je Borut Pahor takole komentiral: "Če bi bila, potem bi se bil dolžan preseliti vanjo. Zelo rad živim v bloku, v majhnih prostorih, nimam rad velikih prostorov. Moje stanovanje ima približno 70 kvadratov in mi popolnoma zadostuje."

Vabljeni na sprehod skozi predsedniško palačo. Več v oddaji Ambienti.