"Priložnost!" je bila prva misel arhitektov Urše Križman in Luke Fabjan (Studio AINO) ob ogledu stanovanja iz 70. let prejšnjega stoletja v vsej njegovi gloriji obrabe časa. Vedela sta eno: povečati morata njegov volumen in v prostor vnesti svetlobo, ki prihaja skozi okna le po eni dolžini prostora, kjer ga zaključuje tudi vzdolžni balkon.

"Od vseh standardnih zahtev in želja je bila najzanimivejša želja po stanovanju, ki bi ponudilo drugačen način bivanja in uporabe," pravita. Ta drugačnost povezati in združiti prostor se je pokazala že pri gradbenih posegih, tako je, recimo, parapet okna namenjen sedenju.

Iz enosobnega stanovanja v garsonjero

Nekoč enosobno stanovanje z ločeno kuhinjo, jedilnico in spalnico sta spremenila v garsonjero, v velik odprt prostor, ki še vedno zagotavlja določeno mero zasebnosti. "Ni se bilo preprosto odločiti, da se v stanovanju ne moreš nikamor umakniti, da sta spalnica in kuhinja pravzaprav isti prostor. Vendar je vizija o sodobnem prostoru premagala standardno dojemanje bivanja," nadaljujeta. Prostor je zasnovan po mikrologiki, da se preoblikuje glede na potrebe uporabnika. Toda, kako jima je to uspelo?

"Element zavese je zasnovan za združevanje obeh ideologij. Prednost zaves je v tem, da se lahko zelo preprosto premikajo, skrbijo za primerno akustiko in ustvarjajo vidno zaporo. Z njimi ustvarimo vsaj delno zasebnost, hkrati pa popolnoma preoblikujejo stanovanje. Lahko so popolnoma zastrnjene in uživamo v celotnem volumnu stanovanja, lahko zastremo posteljo in ustvarimo ogromno spalnico, lahko zasenčimo okno, teh različic je kar nekaj."

Mizica, pogrni se!

Če je stanovanje majhno, pa zato ni prikrajšano niti za element socialnega druženja s prijatelji, saj ji lahko gosti tudi do šest. Skrivnost je v kuhinjski mizi. Miza III je na lanskem pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana prejela nagrado Top ideja. Izdelana je iz masivnega hrastovega lesa in sestavljena brez vijakov, z lesenimi zvezami. Funkcionalno je sestavljena iz osnovne manjše jedilne mize in okrogle klubske mizice, sestavljene iz dveh polkrožnih zaključkov, pri čemer lahko obe skupaj tvorita jedilno mizo.

Jedilna miza za štiri obedovalce se zaradi teh polkrožnih zaključkov, ki se lahko spremenita v kavno mizico, podaljša in omogoči prostor za dve dodatni sedišči, "poleg tega pa je v poletnih mesecih mogoče dogajanje razširiti še na balkon," pojasnita sogovornika, ki kot najzanimivejši detajl v stanovanju navajata kamnito betonsko delovno površino.

Kuhinjski otok s podpeškim marmorjem

"To je podpeški marmor, ki ga je veliko uporabljal tudi Plečnik, danes pa ga pravzaprav ni več. Tako ima vsak tak košček velik pomen. Kamen tudi označuje najboljšo točko v prostoru. Kar nekako nas potegne na točko, iz katere zares vidimo celo stanovanje, otok, lesene police z unikatno keramiko."

Zelo tipsko kuhinjsko postavitev v obliki črke L jima je uspelo preoblikovati v zelo eleganten prostor z otokom. "Delovne površine je celo več kot prej, predvsem pa je uporabnejša. Z otokom dosežemo tudi možnost druženja oziroma skupne priprave hrane. To je bila tista ključna stvar, zaradi katere se je bilo vredno odreči zasebnosti. Odstranitev stene je namreč omogočalo postavitve pol otoka in večje jedilnice."

Bivalni prostor tako nista prikrajšali za nič, kar imajo sicer velika stanovanja: v kuhinji na delovni površini so ob strani celo police za predmete, v dnevnem delu so kavč in postelja spodobne velikosti ter že omenjena vgradna omara.

Poseben izbor je bil tudi pri stolih za kuhinjsko mizo, saj sta arhitekta izhajala iz obdobja znamenite šole Bauhaus, ki je namenjala posebno pozornost študiji materiala in uporabo sodobnih tehnologij v proizvodne namene. "Ta filozofija je živa še danes in nam predstavlja močno vodilo. Zato so ti stoli, čeprav iz drugega obdobja, ideološko povezani z interierjem stanovanja."

Urša Križman in Luka Fabjan poudarjata, da je najlepši del arhitekture resnica o kakovostni arhitekturi: "Resnica je nekaj, kar ves čas raziskuješ, iščeš, preverjaš, dvomiš, na novo pišeš in spet iščeš. Vedno znova se pojavlja vprašanje, kje predmet dobi obliko. Če oblika nastane sama po sebi, potem navadno v sebi ne nosi tiste resnice, ki jo omenjamo. Oblika ima izvor, ima nekaj, iz česar črpa."

Čeprav je ime njunega biroja Studio AINO sestavljanka besed arhitektura in oblikovanje, pa sta mu hotela dati še globlji pomen, saj je bilo prav takšno ime soproge finskega oblikovalca Alvarja Aalta Aine Aalto. "Aino je bila izjemno talentirana oblikovalka in umetnica, zelo znanemu Alvarju pa je bila v veliko oporo in navdih. Seveda v tistem času kot ženska ni bila zares izpostavljena. Pri Aino pa je zares navdihujoče to, da ji je uspelo kljub uspešni karieri, svoji in Alvarjevi, ohranjati močno in pristno družinsko vez."