Avtorica pobarvanke Ljubljana je v galeriji na prostem v drevoredu kostanjev na Krakovskem nasipu v Ljubljani lani pripravila razstavo Pobarvana Ljubljana. Zdaj – natančneje v četrtek, 21. marca, ko bo ob 17.00 odprtje ‒ se tja vrača z risbami mest, ki jih bodo obiskovalci lahko pobarvali v pomladne barve, letošnja tema je Dunajska secesija in Ljubljana. Obiskovalca popelje skozi kratko, a edinstveno umetniško in arhitekturno obdobje s preloma stoletja, hkrati pa ga spodbuja k ustvarjalnosti in povabi, da z barvanjem vtisne svoj pečat podobam na razstavnih panojih.

Sorodna novica Risbe Ljubljane pod kostanji Krakovskega nasipa vabijo, da jih pobarvate

Razstavo, ki bo na ogled in na voljo za barvanje do 15. aprila, na prvi pomladni dan odpira kot simboličen poklon secesionistom. Ver Sacrum ali Sveta pomlad – je bil moto umetniškega kolektiva in ime njihove revije, ki je izhajala na Dunaju med 1898 in 1903. Na sprehodu po razstavi bo Amela Špendl obiskovalce popeljala od prvih Wagnerjevih postaj dunajske mestne železnice in galerije Secesija, ki je bila duhovno središče secesijskega gibanja, prek Fabianijevih in Plečnikovih dunajskih mojstrovin do ljubljanskih hiš, zgrajenih v izrazitem secesijskem slogu. Z risbami jih vabi k premišljevanju o mestu in nagovarja k soustvarjanju v javnem prostoru.

Avtorica je pred odprtjem razstave za MMC odgovorila na nekaj vprašanj, med drugim pa je razkrila tudi, da teme dunajske secesije ni izbrala po naključju ...

Sorodna novica Lepa si, lepa, bela Ljubljana - še posebej v barvah

Kakšni so bili odzivi na lansko razstavo?
Obiskovalci in mediji so bili navdušeni nad izvirnostjo razstave. Mnogi obiskovalci so načrtno prišli na razstavo s slikarsko opremo in ustvarjali. Posebej pa sem bila zadovoljna z odzivom stroke in akademske sfere, ki je pohvalila pristop, da obiskovalci skozi barvanje veliko podrobneje spoznajo predstavljeno arhitekturo. Dokaz je na primer komentar nekega obiskovalca, ki mi je osebno povedal, da je šele takrat, ko je na moji risbi barval značilni drevored ob Ljubljanici, spoznal pomen teh drevoredov. Nato se je sprehodil ob reki in preštel drevesa. Bežen pogled na plakat nikakor ne bi dobil tako globokega odziva, čeprav se na prvi pogled zdi, da gre pri barvanju risb za preprosto zabavo.

Odzive sem dobivala tudi iz tujine, nekaj umetnikov me je spraševalo, ali lahko uporabijo moj koncept v svojih mestih.

Na kakšen način pravzaprav lahko sodelujejo mimoidoči?
Obiskovalci lahko izvedo veliko zanimivega, če si samo ogledajo risbe in preberejo zgodbo, ki poteka od prvega plakata pri Šentjakobskem mostu do zadnjega ob Gradaščici. Kdor prinese svoje voščenke in pobarva katero od risb, pa bo spoznal obilje detajlov, značilno za secesijsko arhitekturo. V času razstave bo drevored kostanjev postal umetniški atelje, že samo sprehod ob reki bo za obiskovalce doživetje.

Po navdih ste se tokrat odpravili na Dunaj oziroma v obdobje secesije ...
Dunajska secesija je poseben fenomen v okviru širšega sloga nove umetnosti ob koncu 19. stoletja, imenovane art nouveau. Intenzivnost in radikalnost odmika secesionistov od tradicionalnega sloga je brez primere. Slike Gustava Klimta so med najdražjimi in najbolj cenjenimi umetninami na svetu, skoraj vsaka stavba iz tega obdobja je danes znamenitost. Del te majhne skupine sta bila tudi Maks Fabiani in takrat mladi diplomant Jože Plečnik, secesijski slog pa so arhitekti prenesli tudi v popotresno Ljubljano. Razstava prikaže razvoj secesijskega sloga na Dunaju in značilno ljubljansko secesijsko arhitekturo. Upam, da bom z razstavo svoje navdušenje nad secesijsko arhitekturo prenesla tudi na obiskovalce.

Kdo je vaša "ciljna skupina", so to prebivalci Ljubljane, tuji obiskovalci, morda šolarji ...
Na lanski razstavi so plakate hkrati barvali na eni strani profesorji z umetniške fakultete, na drugi pa otroci. Javni prostor v mestu je demokratičen in razstava je dokazala, da nas mesto vse zanima. Mesto je zanimivo tako za prebivalce kot obiskovalce, turiste, pa tudi vse generacije. Ciljna skupina smo pravzaprav vsi uporabniki javnega prostora.

Kaj pa vandalizem, ste imeli lani tudi kako neprijetno izkušnjo z razstavo na prostem?
Ne, niti enega incidenta ni bilo. Ljubljanski podžupan, prof. Koželj, mi je na sprehodu skozi razstavo omenil, da ga je najbolj navdušilo, da so obiskovalci spoštljivo barvali plakate. Lanska razstava je potekala v času predvolilne kampanje, pa se ni pojavil kak grafit ali kar koli neprimernega.

Imate po dobrih dveh letih od izida Ljubljane v načrtu še kakšno pobarvanko za odrasle?
Seveda, dunajska secesija ni bila izbrana po naključju. Je le del nove pobarvanke mesta Dunaj, ki bo izšla kmalu.