Prvo uspešno leto združevanja so DOUM-ovci proslavili s praznovanjem v Centralni postaji. V prihodnje želijo svoje člane še bolj aktivirati in jih spodbuditi k ustvarjanju. Foto: Mitrumedia
Prvo uspešno leto združevanja so DOUM-ovci proslavili s praznovanjem v Centralni postaji. V prihodnje želijo svoje člane še bolj aktivirati in jih spodbuditi k ustvarjanju. Foto: Mitrumedia
Izdelki Maše Mazi so igra materialov, tekstur in oblik. Foto: DOUM
Pirate Piška, "znamka z vonjem po barvi za sitotisk, pečatom unikatnosti in predanosti, ljubezen do ročnega dela". Foto: DOUM
Primer uspešne naveze, ki je brez društva bržkone ne bi bilo, je sodelovanje Jane Čosić in Lee Topolovec pri projektu Still Motion. Foto: DOUM
Sprejemajo vse, ki želijo delati kakovostno, se naprej izobraževati, piliti tehniko oblikovanja in predstavljati svoja dela širši javnosti. Foto: DOUM
Pri društvu si želijo svojo lokacijo, kjer bi lahko sestankovali, organizirali razne dogodke, tečaje, delavnice in seveda tudi prodajalni del, za promocijo članov. Foto: Marko Šafarič
Dvojec Dea Eva oblikuje izdelke, ki so preprosti, večfunkcionalni in izdelani iz lokalnih in trajnostnih materialov. Foto: Barbar Studio

Društvo mladih oblikovalcev in umetnikov – DOUM je bilo decembra leta 2013 ustanovljeno za spodbujanje ustvarjalnosti pri mladih slovenskih oblikovalcih in umetnikih ter obenem razviti in razširiti slovensko oblikovanje in umetnost.

Glavna vodila društva so podpiranje ter povezovanje mladih oblikovalcev in umetnikov, skrb za razvoj stroke oblikovanja in umetnosti, izobraževanje članov, izpeljava različnih projektov za promocijo članov. V ta namen organizirajo razstave, delavnice, predavanja, tečaje, podpirajo ustvarjalnost in medsebojno povezovanje članov.

Ob prvem rojstnem dnevu društva, ki so ga praznovali prejšnji teden, smo se pogovarjali s članico Petro Božič, sicer polovico dvojca Hausfold, o katerem smo v naši rubriki že pisali.


So vrata vašega društva odprta vsem ustvarjalcem ali morajo ustrezati določenim merilom, denimo kakovosti izdelkov?

Vrata so odprta vsem, ki so starejši od 18 let in želijo postati dejavni člani našega društva. Namenjeno je tistim, ki bi se radi predstavili svetu oblikovanja in umetnosti, ter predvsem tistim, ki želijo postati del skupnosti ljudi, ki delujejo v tej stroki. Pred sprejetjem člana v DOUM pogledamo tudi portfolie, prejšnje projekte …

Zavedamo se, da večina mladih s končano izobrazbo nima izpeljanih financiranih projektov z naročniki, tako da vpis v DOUM ni pogojen s tem. Sprejemamo vse, ki želijo delati kakovostno, se naprej izobraževati, piliti tehniko oblikovanja in predstavljati svoja dela širši javnosti.

Želimo poudariti tudi, da smo skupnost, ki si med seboj pomagamo, delimo izkušnje ter se družimo in podpiramo. To je naše osebno poslanstvo!

Ali v slovenskem prostoru obstaja "zdrava konkurenca" med različnimi ustvarjalnimi kolektivi, denimo med vami, zavodom RomPom, Prostorož?

Med seboj se zelo razlikujemo, zato se z omenjenimi ne primerjamo. Delamo v enaki smeri, vendar imamo drugačno poslanstvo oziroma cilj. Spodbujamo vsa društva, zavode, ki delujejo v oblikovanju in bolj kot na konkurenčnost gledamo na pozitiven odtis, ki ga puščajo v oblikovanju in družbi.

Pred dnevi je DOUM praznoval prvi rojstni dan. Kakšni so sklepi ob koncu prvega leta delovanja?

Ugotovili smo, da je v Sloveniji veliko mladih nadarjenih oblikovalcev. Dosti manj pa si jih je pripravljeno umazati roke in delati več in dlje, kot se jim ljubi. Tako da bomo letos poskušali še bolj aktivirati svoje člane in jim ponuditi še več različnih možnosti.

Je povezovanje med mladimi ustvarjalci v obliki vašega društva že obrodilo sadove?

Naša skupnost je povezala marsikaterega člana. Člani prihajajo z različnih področij oblikovanja, tako si lahko izmenjujejo znanja in si pomagajo. Kar seveda samo pripomore k boljšemu delovanju društva in posameznikov.

Naj navedem primer dveh članic, ki sta se spoznali v društvu, ena s fotografskega področja, druga iz vizualnih komunikacij. Skupaj smo organizirali razstavo Still Motion, kjer sta se v sklopu BIO 50 predstavili v objektu MOTO. Dogodek se je izkazal kot odličen, njuno sodelovanje pa jevsekakor spodbuda ter močna izkušnja.

V prihodnje bomo spodbudili sodelovanje v obliki natečajev, projektov …

Kaj še načrtujete v (bližnji) prihodnosti?

Trenutno je naša želja imeti tem bolj raznolik program, kakovosten, dodelan, da se predvsem stalno nekaj dogaja. V nadaljnje pa stremimo k temu, da bi se naš program širil tudi prek slovenskih meja, da bi se oblikovalci povezovali tudi s tujimi mladimi oblikovalci. Sodelovati želimo z različnimi organizacijami z našega ali pa drugega področja. Predvsem se ne želimo omejevati, saj kot mlado društvo vemo, da lahko še veliko dosežemo.

V naš program, ki je do zdaj omogočal veliko promocijo produktnemu oblikovanju, na tem področju pa člani za izdelke potrebujejo dlje časa, smo zdaj vključili cikel razstav Predstavi se ..., v okviru katerih se mesečno predstavijo oblikovalci tiskovin.

So v načrtu morda prostori društva, kjer bi bili izdelki članov stalno na ogled in na prodaj?

Prostori društva so ena naših prvih želja tako in trenutno tudi eden od primarnih ciljev. Kot neprofitno društvo imamo s tem malo več težav, ampak se vseeno trudimo v tej smeri. Želeli bi svojo lokacijo, kjer bi lahko sestankovali, organizirali razne dogodke, tečaje, delavnice in seveda tudi prodajni del, za promocijo naših članov.

Pa je rešitev res v tem, da si mladi oblikovalci sami ustvarjajo priložnosti? Bi morala na tem področju kaj storiti tudi država ali vsaj domača industrija?

Glede na položaj, v kateri država težko skrbi že sama zase, kaj šele za oblikovalce, ki so na našem področju že tako slabo cenjeni, pričakovanja niso ravno velika. Kljub pravi stopnji izobrazbe in z veliko znanja, novimi idejami in želji po delu, mladim oblikovalcem velikokrat manjka praksa, kar je večinoma pogoj pri zaposlitvi. Nekdo, ki ravno konča šolanje, ima težko tri do šest let delovne dobe/prakse, delodajalci tega očitno ne razumejo.

Torej: kar lahko sami naredimo, je to, da se priključimo skupini, ki te spodbuja in v tebi vidi sposobnosti. Tako si ustvarjamo priložnosti: s trudom, samozavestjo, z izpostavljanjem javnosti, širjenjem socialne mreže ter zavedanjem o lastni kakovosti ... vse to pa bi nam prišlo prav ob dejanski zaposlitvi.

Večinoma smo prepuščeni sami sebi, vendar verjamemo, da lahko vsakemu uspe.

V prihodnjih mesecih vam bomo v rubriki Lepota bivanja skušali predstaviti čim več ustvarjalcev, ki delujejo pod okriljem društva DOUM.