Zasnova objekta, ki je umeščen v značilno slovensko primestno okolje, se zato naslanja na specifiko lokacije.

Hiša stoji kraj vasi, med lesenim skednjem in vaško cerkvijo. Na skedenj se naveže materialno – z oljeno macesnovo fasadno oblogo, ki se premišljeno nadaljuje tudi v streho -, na cerkev pa s svojo nenavadno geometrijo in uporabo zenitne svetlobe. S tem ustvari dialog med sosednjima objektoma in osmisli njuno sobivanje.

Gre za nekakšno arhetipsko slovensko hišo z dvokapno streho, ki pa ima zaradi specifičnih potreb svojih stanovalcev prirejeno podobo: gre namreč za ljudi, ki veliko in radi kuhajo, tudi na štedilniku na drva.

Reža v slemenu opravlja več funkcij: ker je tako dolga, ponuja priložnost, da arhitekti v bivalne prostore pripeljejo izjemno zenitno svetlobo, ki daje prehajajočim prostorom v notranjosti poseben značaj.

Kaj je o projektu povedal arhitekt Aljoša Dekleva, si oglejte v priloženem prispevku Julije Vardjan iz Poletne scene, več fotografij pa najdete v prispevku Alje Košir na spletni strani oddaje Ambienti.