Britanski trg je dostopen številnim oblikovalcem, a zdi se, da bolje preživijo tisti, ki se s svojimi izdelki pridružijo kolekcijam velikanov, kot so na primer Ikea, Habitat, Skandium ter drugi.

Slovenski oblikovalci se z njimi težko primerjajo - tako po številu proizvodov kot po prepoznavnosti ter uveljavljenosti imen oblikovalcev. A kot so ugotavljali, jim je britanski trg naklonjen.

Kje je bilo narejeno?
"Moji potencialni kupci so manjše dizajnerske trgovine s ponudbo specializiranih oblikovalcev z manjšimi kolekcijami. Vsak, ki pride na sejem, vpraša, ali je to narejeno v Evropi, v Sloveniji. Videti je, da je zelo pomembno, kje ta produkcija poteka," pravi Almira Sadar.

"Ti, ki smo tukaj, izpolnjujemo najvišje standarde, predvsem pa jih opozarjamo na to okoljsko noto, se pravi trajnost, uporabljamo veliko recikliranih materialov, trajnostnih materialov, lesa," dodaja Matej Feguš (Donar).

Nekateri slovenski oblikovalski izdelki so na britanskem trgu prisotni že več kot 10 let, blagovni znamki Gorenje je uspelo celo prodreti v redno ponudbo ene izmed največjih veleblagovnic na otoku, John Lewis.

"Angleški trg je zanimiv, je precej bolj specifičen, kar se tiče lesa, ker mogoče malo manj poznajo les, strukturo lesa, pričakujejo, da bodo dobili, mi včasih rečemo bolj plastične izdelke. So zelo zahtevni kupci, kar se tiče kakovosti, ampak k temu smo se v preteklih letih že prilagodili," pojasnjuje Loredana Matkovič.

"Angleški trg je ena zelo velika multikultura, navzoči so kupci z vsega sveta. To je zelo zanimivo za nas," dodaja Zoran Turk.

443 oblikovalcev iz 93 držav
Priložnosti, da se slovenski oblikovalci lahko na sejmu predstavijo mednarodnemu občinstvu skupaj in na istem mestu, so redke. Njihovi izdelki v Londonu so bili del velike sejemske kolekcije, predstavljalo se je 443 oblikovalcev iz 39 držav.

Kaj je tista prava niša za slovenske oblikovalce? "V inovativnosti, v dizajnu, kjer se danes udeležujemo s podjetji, ki so vrhunec v inovativnosti ter oblikovalski lepoti, nedvomno pa tudi v ekološkem in ekonomskem smislu produktov, ki so višjega cenovnega razreda," pravi Tadej Rupel, veleposlanik v Londonu.

Vstop na tuje trge je pomemben, a dober izdelek ni vse - treba ga je ustrezno predstaviti in spodbuditi, kar pa je nemogoče brez dodatnih denarnih sredstev. Želijo si, da bi njihovo delo cenila tudi država, seveda z ustreznimi subvencijami in finančno pomočjo.