"O. K.; fantje in dekleta, zapomnite si to: ni pomembno, koliko ste pijani ali kako močno si zares želite, NIKOLI ne skočite v Ljubljanico, saj se boste v temi svetili," je eden izmed nasvetov v zemljevidu USE-IT Ljubljana.

Ljubljana je tako dobila turistični vodnik za mlade, prilagojen njihovemu življenjskemu slogu. Prvi tovrstni zemljevid so ustvarili že leta 1971 v Köbenhavnu, ko so mlade popotnike z informacijami o priljubljenih mestnih točkah domačinov obveščali v alternativnem mladinskem centru Huset. Nato so podobne zemljevide naredili še na Norveškem, Nizozemskem in v Belgiji. "Kot najbolj zaželen se je izkazal zemljevid belgijskega mesta Gent iz leta 2005. Tri leta zatem je tako nastala mednarodna mreža USE-IT Europe. Od takrat so del mreže USE-IT različne evropske države," je pojasnila vodja projekta Ivana Naceva.

USE-IT so informacije za mlade iz prve roke, ki obsegajo kakovostne in ugodne storitve ter mestne zanimivosti. Namen zemljevida je predstaviti mesto in življenje, na način kot ga vidijo in živijo domačini ter mladim popotnikom omogočiti dostop do brezplačnih informacij, ki jih potrebujejo ob obisku mesta. Podana priporočila ponujajo informacije o priljubljenih lokacijah, ki jih klasični turistični vodniki običajno ne omenjajo. Vsebina je igriva in z lahkoto pritegne pozornost tako mladih, kot tudi malce starejših turistov v Ljubljani.

"Načini izbora in podajanja vsebin so dogovorjeni na ravni mreže evropskih mest USE-IT Europe in so usmerjeni v nizkocenovno ponudbo turističnih zmogljivosti, zanimivih mest za mlade popotnike ter druge turistične, kulturne, zgodovinske in prostočasne zanimivosti. Klasifikacija in izbor informacij sta standardizirana in lahko odstopa od dogovorjenih okvirov v skladu s posebnostmi posameznega okolja (mesta), v osnovi pa ponuja informacije s storitvami in zmogljivostmi, ki so dostopne mlajšim popotnikom," je pojasnila Naceva.

Zemljevid se od drugih komercialnih zemljevidov razlikuje po tem, da ga ustvarjajo mladi iz lokalnega okolja, ki skušajo predstaviti mesto in življenje na način, kot ga vidijo in živijo domačini. Ljubljanskega so ustvarjali mladi, stari od 21 do 30 let.

Informacije so brezplačne, sveže (se letno posodabljajo) in nekomercialne, saj vključitev ni plačljiva za nikogar. To pa je lahko dvorezni meč, saj je meja med promocijo in informiranjem zelo tanka v primeru gostinskih objektov. "Izbrali smo lokacije, kamor pogosto zahajajo mladi iz Ljubljane in skušali predstaviti mesto na način, kot ga vidijo in živijo domačini. Vsebina je prilagojena mladim popotnikom, ki v mestu iščejo kakovostne in cenovno ugodne storitve/ponudbe, izdelke in dogodke," je pojasnila Naceva.

Če želite malce magije na prostem, vam svetujejo obisk Križank in če želite obiskati dragulj Ljubljane, pojdite na grad. To so nasveti, ki jih najdete na zemljevidu. "Glavno načelo soustvarjanja je pristnost. Če bi vanj vključili gostinski objekt, ki niso priljubljeni, bi delali v svojo škodo, saj bi uporabniki kaj hitro podvomili o kakovosti ponudbe zemljevida," je dodala Naceva.

Mestni vodič znotraj zemljevida
Zloženka s tlorisom in komentarji deluje kot mestni vodič, ki uporabniku daje priporočila o mestnem dogajanju, o uporabi javnega prometa, o najbolj priljubljenih lokacijah domačinov ter pogostih in malo manj pogostih navadah meščanov ... Ena izmed zanimivih kategorij je ACT LIKE A LOCAL (Bodi kot domačin), v kateri so mladi s humornim slogom opisali navade ljubljanskega mestnega življenja.

S pomočjo zemljevida se turisti lahko sprehodijo po najlepših ulicah Ljubljane, izvedo katero slovensko pivo je najbolj priljubljeno pri Ljubljančanih in kje se pije najboljša kava. "Tiste, željne klubskega življenja, mladi usmerjajo v Zoo, K4 ali Centralno postajo, za bolj džezovske tipe pa priporočajo Jazz Club Gajo, Repete ali Sax Pub. Na zemljevidu ne manjka niti mesto v mestu – Metelkova. Tradicionalne kulturne znamenitosti Ljubljane ostajajo na zemljevidu, a so mladi dodali tudi takšne, ki turistom običajno ostanejo skrite, kot je na primer botanični vrt," je pojasnila Naceva.

Izpostavljena kolesarska kultura
Poleg priljubljenih lokacij zloženka nudi tudi nekatere nasvete glede posebnosti meščanske kulture. Turiste na primer posvari, da Ljubljana ob nedeljah zamre, saj so domačini najverjetneje na Rožniku, Šmarni gori ali poležavajo v Tivoliju. Tudi kolesarska kultura ne ostane neopažena.

In kaj so slovenske posebnosti v primerjavi s tujino? "V Ljubljani lahko pozabiš na podzemno železnico ali zapleteno organiziranost javnega prometa. Za raziskovanje mesta se enostavno sprehodiš ali si izposodiš kolo. Z lahkoto boš našel svoj najljubši kotiček, na primer prikupni lokalček za popoldansko kavico. Nikar pa ne bodi presenečen, če boš med sprehajanjem videl kak znan obraz, ki ga že poznaš od prejšnjega dne," je še končala Naceva.