Slovensko reprezentanco je na prvi tekmi Evropskega prvenstva po štirinajstletni suši na velikih tekmovanjih v Stuttgartu čakala favorizirana Danska. Glavno mesto zvezne dežele Baden-Württemberg so preplavili navijači v dresih slovenskih nogometašev in na tribunah 'deklasirali' številčnejše Dance. Tisti, ki se za potovanje v Nemčijo niso odločili, so tekmo spremljali bodisi na malih zaslonih bodisi po številnih prizoriščih na trgih slovenskih mest. V prestolnici se je gruča navijačev zbrala v središču mesta in tako skušala kar se da bučno podpreti četo Matjaža Keka še iz Slovenije.

Sorodna novica Slovenski navijači s fantastičnim navijanjem navdušili tudi Keka

Ob množici, ki se je pred prvim sodnikovim žvižgom nabirala na Pogačarjevem trgu, so se najprej sline cedile gostincem. Natakarji, ki so pred začetkom tekme skušali "namazati" čim več žejnih grl, so delali z dvojnim tempom. Razen nekaj največjih optimistov pred velikim platnom v prestolnici je večina navijačev vlogo favorita pripisovala Dancem. "Upam, da potegnemo vsaj točko, to bi bilo odlično," je povedal eden izmed navijačev, drugi pa je dodal: "Že v kvalifikacijah smo trpeli proti njim." Strahospoštovanje do (vsaj na papirju) boljšega danskega moštva je bilo med občinstvom čutiti tudi na začetku obračuna. Navijači so bili vsaj na začetku nekoliko zadržani, še posebej zato, ker so Danci zagospodarili na igrišču v prvih minutah srečanja, a prešerne volje med njimi ni manjkalo.

Dobro počutje zbranih je nekajkrat prekinilo zgolj godrnjanje nad postavitvijo velikega zaslona na prizorišču. Ta je bil – vsaj za tiste nekoliko bolj oddaljene – postavljen prenizko, še bolj pa je motilo dejstvo, da so se organizatorji odločili platno postaviti na zahodno stran trga. Sonce, ki se ni in ni hotelo skriti za stavbo, ali vsaj za kakšen oblak, je pošteno slepilo gledalce, ki so si večino tekme z roko zastirali močno svetlobo.

V prestolnici celo danski navijači

Prvih nekaj izletov v protinapad naše reprezentance je množica pospremila zgolj z vzdihi in nekaj vzkliki, za prvi val navdušenja pa je v središču prestolnice poskrbel Benjamin Šeško, ki je v 16. minuti srečanja za mišjo dlako zgrešil zgornji desni kot danskega vratarja Kasperja Schmeichla. Navijači so se končno prebudili, a kaj, ko jih je le minuto po krasni priložnosti slovenske reprezentance in na veselje štiričlanske danske družine ob eni izmed miz utišal Christian Eriksen.

Kakšna vrnitev nogometaša na evropsko prvenstvo, potem ko se mu je na prejšnjem leta 2021 na igrišču ustavilo srce. "Ne upamo se ravno preveč veseliti, saj smo obkoljeni s slovenskimi navijači. Tu smo sicer na dopustu in se imamo čudovito, popolno naključje je, da naša reprezentanca na prvenstvu igra s slovensko ravno zdaj, ko smo v Ljubljani," je povedal 52-letni Jens, ki je vsem članom družine priskrbel rdeče-bele šale z napisom Slovenija. Ta je bil vsaj po barvni kombinaciji najbliže navijaškemu rekvizitu danskega moštva.

Kljub ne ravno najboljšemu izidu si je slovenska enajsterica že v prvem polčasu priigrala nekaj zanimivih priložnosti, ki pa jim je manjkala predvsem zaključna poteza. Veliko sivih las je navijačem tokrat ob sicer številnih dobrih podajah v prostor povzročil Andraž Šporar, ki je bil večkrat v obetavnem položaju, a mu je za uspeh vedno znova zmanjkal kak centimeter. Še več godrnjanja med navijači pa je povzročil mož, ki je v rokah držal pravico na zelenici – Švicar Sandro Schärer. Gotovo je bila množica na Pogačarjevem trgu malo pristranska, a nekaj Schärerjevih odločitev je bilo po mnenju navijačev kriminalnih. Skoraj celotno tekmo so vzkliki neodobravanja, pa tudi nekaj "krepkih" na njegov račun, spremljali sodnikove odločitve.

Prekmurski projektil za veliko točko

Množica je po osvežitvi v drugem polčasu prestavila v višjo prestavo. Takoj na začetku drugega dela obračuna je slovenska reprezentanca pritisnila na nasprotnikova vrata, energija z zelenice in tribun stadiona v Stuttgartu pa se je prenesla tudi v Ljubljano. Čeprav slovenski napadi niso dali želenega rezultata, so se po Pogačarjevem trgu končno razlegli množični vzkliki "mi Slovenci", ki so jih podžgali glasni slovenski navijači v Nemčiji, ki so brez težav prekašali številčnejše danske ljubitelje nogometa in preglasili celo komentatorja prenosa na prizorišču.

V glasnem navijanju je navijače doma in na tekmi združil Schärer, ki je z nekaj spornimi odločitvami še bolj podžgal zbrane. Podobno kot se je napetost stopnjevala na igrišču in stadionu, se je vrvež večal tudi v 660 kilometrov oddaljeni Ljubljani. Najprej je izenačenje v svojih nogah imel Šporar, še bližje zadetku je bila Slovenija v 76. minuti, z vratnico je ob silovitem strelu gol za nekaj centimetrov premaknil Šeško, komentator prenosa na drugem programu Televizije Slovenija Urban Laurenčič pa je kot prerok predvidel naslednje trenutke tekme: "Čuti se, čuti se nekaj v zraku ... Danci so na trnih, dogaja se nekaj, česar niso predvideli, Slovenci postajajo napadalni." Kako prav je imel. Iz kota, ki je sledil Šeškovi granati, se je žoga odbila do Erika Janže, ki je proti vratom Dancev z levico poslal pravi projektil.

Schmeicel se je vrgel za žogo, a mu je načrte prekrižala zadnjica Mortena Hjulmanda. Če boginja Fortuna in švicarski sodnik 77 minut nista bila na strani Slovencev, se je to v trenutku spremenilo, vsaj pri sreči na obračunu. Vratar je močno skremžil obraz še pred zadetkom, saj je takoj po odbitku še v zraku vedel, da nima nobene možnosti za obrambo.

Eksplozija navdušenja na stadionu v Stuttgartu, eksplozija navdušenja v navijaškem območju, pa pred domačimi zasloni in seveda na Pogačarjevem trgu. Popolna ekstaza navijačev, pivo, za katero so ljubitelji nogometa na prizorišču odšteli štiri evre, je deževalo po množici, plastični kozarci pa so švigali po zraku. Naposled le izenačenje, in to v 77. minuti, številki, ki jo Slovenci še kako dobro poznamo. Do konca obračuna reprezentanti dežele na sončni strani Alp v obrambi Dancem niso pustili dihati, enako nepopustljivi pa so bili sprva zadržani navijači v Ljubljani. Ob zadnjem sodnikovem žvižgu je postalo jasno, da je Slovencem uspelo ukrasti pomembno točko, z rezultatom pa so bili ob zvokih zimzelene skladbe Slovenija gre naprej zadovoljni praktično vsi navijači pred velikim zaslonom. No, razen tistih štirih danskih.