Bujta repa je – in to je kristalno jasno vsem prekmurskim študentom v Ljubljani – poštena zabava, ki je nikakor ne gre zamuditi. Tudi tokrat se je, kakopak, začela s pravo domačo bujto repo in kolinami.

Prekmurcem, ki so se prek brbončic vračali v domače Prekmurje, je seveda teknila. Tisti, iz drugih krajev Slovenije, so okus morda šele spoznavali.

In bilo je vse v skladu s pričakovanji, seveda. "Je neka tradicija, kjer združimo vse Prekmurce, pa tudi zadnja leta čim več neprekmurcev na kupu, da prevlada ta prekmurski duh," je povedala Iza Rengeo.

Prvič so se prekmurski študenti ob bujti repi v Ljubljani zabavali daljnega leta 1957. V veliko manjšem številu seveda, a je bil to temelj povezovanja, ki živi še danes. "Da tisti študentke in študenti, ki pridejo prvič v varaš, dobijo pomoč od svojih izkušenih kolegic in kolegov, da jim pomagajo zaživeti ta veliki varaš," je povedal minister za kohezijo in nekdanji župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek.

Prireditelji, to je že ves čas Klub prekmurskih študentov, ima tudi zato podporo v lokalni skupnosti. Domači politiki, gospodarstveniki, kulturniki so zato redni obiskovalci prireditve. In vsi si po svoje želijo, da bi se vsaj del učenosti nekoč tudi vrnil v pokrajino ob Muri.
"Želimo ta trend nadaljevati, torej ustvarjati pogoje, da se bodo mladi lahko vrnili, da bodo v regiji dobili svoje priložnosti, v regiji unovčili svoje znanje," je dejal župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj.

A tokrat je bil vendarle čas za zabavo. Po obilni večerji je bilo treba pretegniti noge, roke in kar po študentsko začeti noreti.

Z Modrijani, ki so za Katarino in Davidom pognali glasbeni voz naprej v večer. "Skušamo pokriti vse žanre, ki bi mlajšo populacijo zanimali, pa tudi starejšo, seveda, skušamo pa ohranjati tradicijo," je dejala Ana Lukač iz Kluba prekmurskih študentov.

In tako tudi tokrat ni šlo brez Vlada Kreslina. Tega gotovo največjega ambasadorja Prekmurcev v Ljubljani nekateri celo krivijo za nastanek te prekmurske zabave sredi Ljubljane. A pravi, da je vendarle malo premlad. Se pa vsaj nekako spominja svojih Bujtih rep: "Te stvari prerastejo v legende. Potem več ne veš, ali je bilo res ali ni bilo res. Prvič, to je daleč nazaj, drugič, to so tista leta, ki so evforična, ko že tako ali tako ne veš, kaj je res, pa kaj ni res."

In takšni bodo verjetno tudi spomini na letošnjo Bujto repo, ki je bila za to generacijo študentov gotovo ena najboljših, najbolj divjih in najbolj veselih študentskih zabav. Drugo leto pa – spet.