Sorodna novica Vrhunec pustovanja na Ptuj in v Cerknico zvabil množico obiskovalcev

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.

Pust v različnih koncih in krajih Slovenije ponuja drugačne podobe, kot so zapisali pri Slovenski turistični agenciji, pa je vsem pustnim karnevalom in dogodkom skupno odganjanje zime in privabljanje pomladi ter veselo in razigrano vzdušje.

65. Kurentovanje na Ptuju so po 11 dneh zaključili z vrnitvijo oblasti županji – Pusta so zaprli do svečenice prihodnje leto, pred kurenti pa simbolično zažgali maske.

Kurentovanje je tako po številu obiskovalcev kot po številu sodelujočih upravičilo sloves enega osrednjih festivalov etnografske in kulturne dediščine v Srednji Evropi. Kot so sporočili organizatorji, so se njihove napovedi o več kot 100.000 obiskovalcih uresničile. Samo nedeljska velika mednarodna karnevalska povorka je v najstarejše mesto privabila več kot 40.000 obiskovalcev, na vseh prireditvah javnega pomena, ki jih je sofinancirala tudi mestna občina, pa se je zbralo več kot 100.000 obiskovalcev, so povedali na Javnem zavodu Ptuj.

Kot je povedal direktor Matic Ber, se izteka fantastičnih enajst dni, o katerih lahko govorijo le v presežkih. "Od vsega začetka, od predaje oblasti, števila obiskovalcev, števila udeležencev, služilo nam je vreme, razen nesrečnega 26. februarja," je dejal in s tem spomnil na odpovedano tradicionalno srečanje kurentov. Kot dobra poteza se je po njegovem mnenju izkazala tudi nova lokacija, Kurentova tržnica, ki jo nameravajo v prihodnje še nadgraditi.

Po starem običaju - drugače kot v večini drugih slovenskih krajev - se na Ptuju pusta pokoplje že na pustni torek. V sklopu tradicionalne žalne slovesnosti pod vodstvom KUD Baron in Prosvetnega društva Prvenci-Strelci so pusta najprej obsodili, nato pa zaprli v kletko do prihodnjega leta. Obiskovalci so ob tem lahko simbolično sežgali svoje pustne maske.

Številne Ptujčane in obiskovalce so na najbolj norčav dan že od poldneva na ulicah in trgih zabavali z glasbo, pustni torek pa je po tradiciji pripadal predvsem domačinom, ki ta da običajno delovne obveznosti končajo nekoliko prej kot sicer ter se po ulicah in trgih tradicionalno množično zabavajo do poznih večernih ur.

Zadnja pustna dejanja tudi po drugih krajih

Na tradicionalni Laufariji v Cerknem je glavni lik Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova sklenile z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

Veselo je tudi v Postojni, kjer so zimo preganjali na današnji 52. tradicionalni povorki. Pustovanje se bo danes nadaljevalo tudi v Izoli. Otroci iz vrtcev in šol bodo od 10. ure dalje uživali v posebnem pustnem rajanju na Lonki. Na Graški Gori bo medtem 23. Pustno srečanje in pokop pusta.

V Cerknici se bo pustno rajanje zaključilo z vrnitvijo oblasti županu in pokopom pusta na pepelnično sredo, najstarejšo pustno prireditvijo v Cerknici. "Baje so od pamtiveka kurili pusta na mostu. Menjali so se pusti, ljudje, mostovi in države, a tradicija ostaja," pravijo organizatorji.

Letos navdušil tudi krof s prleško tünko in bučnim oljem

Del pusta so seveda tudi pustne dobrote. Najbolj zaželena dobrina te dni so tako krofi; njihova proizvodnja se zaradi velikega povpraševanja poveča tudi za 500 odstotkov. Poleg običajnih z marmelado pa so na tradicionalnem izboru naj krofa, ki ga pripravlja Turistično gostinska zbornica, tudi letos dokazali, da domišljija ne pozna meja. Med klasičnimi je slavil krof iz Slaščičarne Zvezda iz Celja, kot najbolj inovativen pa je bil razglašen krof iz portoroške Kavarne Cafe Central, kjer so za polnilo krofa uporabili belo čokolado in kremo vrtnice.

"Polnila so bila letos zelo zanimiva – od hrušk in jabolčne čežane do medu. Najbolj presenetljiv je bil s šunko in bučnimi semeni," je v oddaji Dobro jutro povedal Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije.

Med nagrajenci izbora za naj krof letošnjega pusta je bil letos tudi krof iz pirine moke s prleško tünko in bučnim oljem, ki je zasedel drugo mesto. Krof, kjer je en del nadeva mesni, drugi del pa temelji na bučnem olju in zeliščih ter ni slaščica, nastaja podobno kot običajen krof – z valjanjem in vzhajanjem testa ter triminutnim cvrtjem z obeh strani – le njegove sestavine so drugačne.

"V testo dava bučno seme, bučno olje, polnozrnato moko, kar mogoče res ni značilno za krof," je za TV Slovenija pojasnila Ema, ena izmed dveh študentk višje strokovne šole Izobraževalni center Piramida iz Maribora, in dodala, da je tudi zaradi barve krof poseben. "V tem krofu so skoraj vse sestavine domačega izvora, vzeli sva jih z okoliških kmetij, ravno zaradi tega, da jih podpreva," je še dejala Evelin, ki je prav tako študentka višje strokovne šole programa živilstvo in prehrana.

Kot je dejala Neva Malek Leskovar, ravnateljica Izobraževalnega centra Piramida Maribor, bodo izdelke, za katere menijo, da imajo neko tržno vrednost in prihodnost, dali v prodajo v njihovo učno prodajalno – če bodo seveda študenti izdali recepturo.