Sejem je ponudil 450 stojnic, od teg je bilo 60 stojnic izdelovalcev suhe robe in tistih, ki so prikazovali izdelavo lončenih izdelkov, je pojasnil Marko Modrej iz ribniškega turističnega društva. Poleg tega je potekal 19. rokodelski festival, kjer so razstavljali na stojnicah s pozabljenimi obrtmi, ki jih v Sloveniji oživljajo. Na festival so prišli rokodelci iz celotne Slovenije, ki imajo tudi certifikat art&craft.

Poleg tega so festival bogatile številne druge stojnice in pestra gostinska ponudba. "Zadnja leta precej delamo in gradimo na kulinariki, na obujanju starih ribniških jedi, v prihodnjih letih bomo to nadgradili v še kakšen festival, ki ga bomo dodali ribniškemu sejmu," je napovedal Modrej. Letos so predstavili tudi novo himno ribniškega sejma, za katero upajo, da bo postala del tradicije.

Na sejmu niso sodelovali le domači izdelovalci, ampak tudi tuji iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

Sejem suhe robe in lončarstva ima v Ribniški dolini dolgo in bogato tradicijo. Prvi sejmi so se odvijali v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ti sejmi so bili posebno živahni ob žegnanjih.

Trženje je spodbujal tudi ribniški graščak, ki je po urbarju iz leta 1573 pobiral le stojnino, ostalih dajatev domačinom ni bilo treba plačevati. Na začetku 16. stoletja so si Ribničani postavili tudi lastno sejmišče, t. i. kavmav. To sejmišče, ki je stalo na prostoru današnje Miklove hiše, so Ribničani dolgo hranili v dobrem stanju.

Skozi stoletja so se sejmi selili v Sodražico, pa znova v Ribnico, od leta 1976 pa imajo v Ribnici spet vsakoletni sejem suhe robe in lončarstva. Gre za tradicionalno kulturno-etnografsko prireditev, ki se je zadnje desetletje razvila v večdnevno dogajanje, imenovano Ribniški dnevi in iz leta v leto privablja vse več obiskovalcev tako iz tujine kot domovine.