Leta 1981 rojeni Boisa je iz rodne Gruzije v Slovenijo prišel kot 17-letnik in najprej igral za Postojno, preden je presedlal na Slovana, od tam pa v Olimpijo.

Sledile so selitve v Italijo, Rusijo, Grčijo, Baleare in Zadar, preden se je leta 2010 vrnil v Ljubljano.

Danes je 34-letni Boisa, ki je poročen s Slovenko in ima dva otroka, parket pustil za seboj, ostaja pa podpredsednik gruzijske košarkarske zveze. A v zadnjih mesecih ga bolj okupira njegova druga strast - vinarstvo.

Najprej je poslal na trg svoje vino, zdaj pa mu je sledil še Boisa brandy, s katerim načrtuje osvajanje (tudi) slovenskega tržišča.

Glede na prve odzive so pivci navdušeni, je pa bila pot Boisa brandyja do Slovenije zaradi zapore na meji kar dolgotrajna. Boisa je ob tem spregovoril za MMC in v pogovoru med drugim povedal, koliko se pregrešijo z alkoholom vrhunski športniki, kako dobro je razvita promocija kulinaričnega turizma v Gruziji in kaj odlikuje njegov brandy.

Kako od košarke preideš na izdelavo žganih pijač? Kaj vas je vodilo do tega?
Res je težko najti kakšno povezavo med košarko in brandyjem. Začelo se je z veliko željo po pridelavi svojega vina, ki sem jo tudi uresničil, kasneje pa se mi je ponudila priložnost, da imam še svoj brandy.

Gruzija je znana po svojih brandyjih, ste bili vedno njihov ljubitelj? Gruzijci radi posegajo po njem?
Gruzija je sicer znana bolj po vinu kot po brandyju, so pa gruzijski vinjaki po mojem mnenju v svetovnem vrhu po kakovosti, vedno sem jih rad pil in mi je v veliko zadovoljstvo, da danes lahko pijem svojega.

Katere so odlike Boisa brandyja? Mislite, da bo že vaše ime dovolj velika promocija zanj?
Ime do neke mere lahko pomaga predvsem pri promociji, verjamem pa, da bo kakovost govorila sama zase.

Gruzijska vina vse bolj pridobivajo veljavo, tudi pri nas postajajo priljubljena, imate več kot 500 sort, vračate se k naravi, k starim načinom pridelave ... Čemu vi pripisujete nenadoma tako veliko odmevnost gruzijskih vin?

Tradicija pridelave vina v Gruziji je stara več kot osem tisoč let, v vseh teh letih nam je tradicijo uspelo ohraniti, na kar smo zelo ponosni in to ljudje prepoznajo in cenijo. Gruzijska vina so zanimiva predvsem zaradi pridelave v kvevrijih, večina vin ima zaradi majhnega posega v vinograde in kleti tudi oznako biološko, kar postaja v zadnjih letih vedno pomembneje.

Če se navežem na to vprašanje - Gruzija se lahko primerja s Slovenijo, a v turizmu in zlasti vinsko-kulinaričnem turizmu je v zadnjih letih naredila neverjeten skok naprej in jo danes dajejo za zgled, kako se "stvari delajo". Zakaj? Kako si vi, ki dodobra poznate obe državi in prebivalce, razlagate, zakaj je Gruziji uspelo prepoznati in tržiti svoj enogastronomski potencial, Sloveniji pa še vedno ne povsem?
S to trditvijo se ne bi povsem strinjal, saj mislim, da je Slovenija še vedno pri promociji vinsko-kulinaričnega turizma pred Gruzijo. Razmere v državi so bile po osamosvojitvi zelo slabe in se zato tudi ni vlagalo v promocijo vina in kulinarike. Je bilo pa v zadnjih letih na tem področju narejeno veliko, zato je tudi opazen tak napredek.

Če se vrnem k vašem brandyju - imeli ste kar nekaj težav, da ste steklenice spravili v Slovenijo, mar ne?
Res je. Izkazalo se je, da je predvsem zaradi poti prek Turčije prevoz alkoholnih pijač iz Gruzije do Slovenije precej zapletena in ne ravno poceni zadeva.

Športniki naj bi živeli zdravo in abstinenčno. Da ali ne? Ste vi že takrat, ko ste bili še na parketu, ob večerih radi poprijeli za kozarček brandyja?
Med športno kariero je bilo treba biti discipliniran, zato sem takrat bolj redko užival v kozarčku brandyja.

Kje bomo lahko Boisa brandy kupili? Ste se že povezali s katerimi gostinci, ki ga bodo stregli?
Brandy je že na voljo v spletni trgovini naravna-vina.si ter trgovini KulKul Valentine in Luka Novaka na vogalu Slovenske in Tavčarjeve. Strežejo ga že v restavraciji Cubo in Arboretum, vendar je to šele začetek. Verjamemo, da bo v kratkem na voljo v izbranih lokalih po vsej Sloveniji.

Kakšen je načrt za naprej, se nam obetajo kakšne večje promocije, dogodki z Boisa brandyjem?
V načrtu so promocije in degustacije. Načrtujemo jih več, vendar manjše, saj želimo imeti neposreden stik z občinstvom. Prvi resnejši dogodek načrtujemo na začetku junija v trgovini KulKul. Točen datum bomo sporočili na družbenih omrežjih.

Vi ste igrali tudi v Italiji, kako bi primerjali italijansko in slovensko kulturo pitja?
Slovenska kultura hrane in pijače se je v zadnjem desetletju izjemno dvignila, a je kljub temu še daleč od italijanske. Smo pa na dobri poti.