Marmorno dvorano ljubljanskega Gospodarskega razstavišča je za tri dni znova zavzel svet, v katerem se dobro počuti le peščica Slovencev – svet visoke mode. Zakaj toliko ljudi v modnih vodah še vedno ne želi zaplavati in zakaj se številni v družbi modnih navdušencev še vedno počutijo negotove, smo pred vstopom v dvorano povprašali mimoidočo, ki se tedna mode ni udeležila: "Verjetno zato, ker kosov, ki jih na modni brvi predstavljajo modeli, ne moremo obleči v vsakdanjem življenju," je pojasnila in hitro odhitela naprej.

Pa je to res? Morda, vendar je tretji dan od glamuroznih treh dni tedna mode, v katerih so oblikovalci obiskovalcem predstavili svoje kolekcije za jesen in zimo, predstavljal izjemo tega znotraj nezapisanega pravila.

Nelizabeta je postavila visoka merila
Večer je odprla Neli Štukelj, ki se že leta "skriva" za umetniškim imenom Nelizabeta.

Po brvi so se manekenke ob predstavitvi njene kolekcije sprehodile v kosih, ki ne bi mogli biti bolj slovenski – Štukljevo je ob ustvarjanju namreč navdihnila maska kurenta, ob kateri je izdelala prav vsak detajl omenjenih kreacij.

Čeprav je njene kolekcije že večkrat navdihnila kultura okolja – Štukljeva je svoj navdih v preteklosti namreč črpala tudi iz jugoslovanskih narodnih noš –, motiv kurenta, ki so ga manekenke na brvi predstavile ob avtentični spremljavi kurentovih zvoncev, v ustvarjalnem opusu Štukljeve predstavlja korak v neznano.

Štukljeva je za MMC pojasnila, da je motiv kurenta izbrala, ker jo je maska, ki odganja zimo in naznanja prihod pomladi, popolnoma očarala. "Kurenti so me fascinirali s svojo divjo naravo in podobo. Kurent je zares zelo naš, zelo slovenski," je še dodala.

Poudarila je še, da oblikovalcu ni treba vedno zapustiti domačega okolja, da bi našel navdih: "Slovenska tradicija in kultura sta idealni za črpanje idej, seveda pa je vse odvisno od interpretacije posameznika. Za navdih si lahko oblikovalec vzame tudi stekleničko vode – če jo interpretira pravilno, na inovativen, zanimiv način, če za kosi stoji neka zgodba, je lahko kolekcija zelo zanimiva. Osebno me zelo privlačijo motivi iz lokalnega okolja. Navdiha ni vedno treba iskati zunaj meja Slovenije."

Čeprav oblikovalka prisega na nosljivost oblačil, pa priznava, da si je tokrat v nekaterih kosih dovolila stopiti čez mejo. Kolekciji je namreč pridružila tudi kose, ki so v svoji okornosti podobni kurentu. "Sledila sem kurentovi zgodbi, ki preganja zimo in naznanja nastop pomladi – tudi oblačila se ob takem dogodku lahko izčistijo. Želela sem pokazati kontrast med kurentovo neurejenostjo in izdelanimi detajli."

Oblačila in dodatke so navdihnili predvsem kurentovi trakovi, pa tudi tradicionalne ročno spletene gamaše, v katere je oblikovalka odela obuvala manekenk.

Na brvi je Slovenija roko podala Srbiji
Za Nelizabeto so modno brv zavzeli srbski oblikovalci. Marko Glavinić je predstavil kolekcijo za moške. Glavinić od obiskovalca zahteva precej modnega predznanja in potrpežljivosti, tokrat pa je navdušil predvsem z inovativnimi plašči.

Sledila je kolekcija Dajane Ljubičić, ki je, kot pričakovano, forma in ustaljene smernice ponovno niso omejevale. Združevanju različnih vzorcev (odpovedati se ni mogla niti motivu zebrinega kožuha) je dodala tudi drznejše barve. Tudi pri izbiri materialov se ni držala nazaj, na svoj račun so prišli tudi usnjeni kosi.

Drugi sklop revij so posule zimzelene bleščice
Drugi sklop revij je odprla Sofia Nogard, ki je korak naprej naredila tudi pri dodatkih – obraze manekenov so krasili zanimivi detajli, prva pa je postregla tudi s svetlikajočimi se dodatki.

Sledila je rdeča kolekcija Sonje Jocić. Da jo je navdihnil motiv rdečega in pregrešnega jabolka, je bilo mogoče razbrati iz detajlov in dodatkov, ki so jih nosile manekenke.

Zadnja v drugem sklopu tretjega dne se je predstavila linija že močno uveljavljene nemške znamke IVANMAN. Pri ustvarjanju kolekcije se je oblikovalec spogledoval z avantgardo, zelenimi odtenki in tehniko pletenja.

Pa si oblikovalci zares prizadevajo ustvarjati kose, ki so nosljivi več sezon?
Kot smo pri ustvarjanju Mateje Benedetti že vajeni, je tudi letošnja kolekcija Benedettijeve potrdila, da njeni dizajni niso muha enodnevnica. S precejšnjo mero inovativnih dodatkov je v skladu s pomembnostjo ekološke mode pokazala, da je na prvem mestu še vedno estetika oblačil.

Oblikovalka je 33 kosov posvetila koralnim grebenom, ki jim do leta 2050 grozi izumrtje, in v skladu z načeli svoje etično-luksuzne blagovne znamke pri ustvarjanju uporabila zgolj biorazgradljive in reciklirane materiale, med njimi tudi ananasovo usnje in pletenine iz recikliranih plastenk.

Pa Slovenci prisegamo na trajnostno oblikovanje ali instantsmernice, ki se spreminjajo iz meseca v mesec? Neli Štukelj pojasnjuje, da je to popolnoma odvisno od značaja vsakega posameznika. "Moda je, tako kot ljudje, zelo specifična. Težko je reči, kakšne mode se raje poslužujemo Slovenci. Vendar se pomen trajnostnega oblikovanja iz leta v leto veča. Vedno bolj pa cenimo tudi lokalno ustvarjene proizvode – včasih je bilo popularno in zanimivo predvsem tisto, kar smo kupili v drugih državah, v zadnjem času pa se začenjamo zavedati, da ima lokalno pridelano zares neko dodano vrednost," je še dodala.

Večer je s predstavitvijo svoje kolekcije nesimetričnih linij počastila tudi zelo prepoznavna oblikovalka Alenka Globočnik, XD XENIA DESIGN pa z "ready-to-wear" kolekcijo. Srbska oblikovalka Milica Vukadinović je polno dvorano popeljala na Balkan v 90. letih.

Majska izvedba tedna mode je v preteklih večerih poseben poudarek namenila tudi oblikovalcem mlajše generacije, kot so Sara Valenci, Kaja Julija Hrovat, Cilka Sadar in Tjaša Zalar, ki se s svojimi sodobnimi in svežimi pristopi šele uveljavljajo na slovenskem modnem parketu.

Foto: MBFWLJ/Jure Makovec