Nadaljevala je, da je bil teden mode deležen veliko očitkov, češ da so "nekaj več": "A to ni res, pridite nas pogledat, ljudje tukaj so čisto normalni, nekateri so bolj, drugi manj urejeni, ampak pomembno je, da imaš svoj lastni slog in s svojim obiskom podpreš teden mode in oblikovalce."

Z modo bodo obiskovalci v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dihali (od ponedeljka) do petka, saj so organizatorji LJFW-ja združili moči s Centrom za kreativnost, ki z društvom SOTO organizira modno konferenco.

Tam bo veliko govora tudi o trajnosti, kar je tudi rdeča nit letošnjega tedna mode. Veliko kolekcij je namreč narejenih iz recikliranih materialov, s čimer so mnogi oblikovalci želeli poudariti, kako pomembno je, kakšne kose izbiramo za svojo garderobo. Z izogibanjem nakupovanju hitre mode in podpiranjem lokalnih oblikovalcev namreč prizanašamo tudi okolju, saj so ročno izdelani kosi prijaznejši zanj. "Trajnost je vedno bolj pomembna, všeč mi je, da gredo oblikovalci vedno bolj v to smer, ker konec koncev je to naša prihodnost. Če smo imeli še pred letom ali dvema dva oblikovalca, ki sta razmišljala trajnostno – Mateja Benedetti je naredila velik boom, pa Things I Miss – je danes teh znamk vse več, kar me veseli, saj trajnost ni več nekaj abstraktnega."

V treh dneh se bo na LJFW-ju predstavilo 32 domačih in tujih modnih oblikovalcev: "Ko delamo nabor oblikovalcev, pošljemo ven poziv tistim, ki so nam zanimivi, velikokrat se tudi sami oglasijo ... Ko dobimo celoten interes in vidimo, koliko denarja imamo na voljo, potem začnemo sestavljati križanko in naredimo program. Vsekakor se zelo trudimo, da se širimo in smo boljši."

Vse boljši so tudi slovenski oblikovalci, za prihodnost slovenske mode se tako ni treba bati: "Potencial vsekakor imamo. Ravno smo videli sklop mladih, gre za malo novejša imena, so zelo raznovrstni, niso tam, kjer je recimo Draž, so pa na zelo dobri poti. Jana Brovča smo recimo lani opazili znotraj študentske revije, letos ima svojo lastno kolekcijo. Veseli nas, da oblikovalcem, ki jih opazimo, tudi uspe, naj postanejo oblikovalci z veliko začetnico."

Teh v Sloveniji nikakor ne manjka, meni Rebrkova: "Nismo nezanimivi za tuji trg, to morate vedeti, zelo veliko vabil dobimo iz tujine. Oblikovalcem posredujemo vabila, nato se sami odločijo, ali bodo na lastne stroške odšli na tedne mode in podobno. Mi žal nimamo denarja, da bi jih pošiljali ven."

Rebrkova je nadaljevala: "Ne samo, da je veliko oblikovalcev, veliko kakovostnih oblikovalcev, kar se pozna, da gredo v tujino delat. Tam nimajo svojih znamk, so pa na zelo pomembnih položajih pri največjih modnih znamkah. Velikokrat slišim, da smo inkubator za svetovno kreativno industrijo, sama to podpiram, naj gredo v tujino, da vidijo, kako je zunaj, da vidijo, kako je tam, kakšen posel je to. Veliko ljudi jemlje modo kot nekaj med kulturo in gospodarstvom, ker ne vedo, kaj bi s tem naredili, v tujini pa je to gromozanski profitabilen posel, za katerega se je treba še kako potruditi."

Teden mode je tako še kako pomemben tudi za Slovenijo: "Potrebujemo ga vsekakor, Ljubljana je prestolnica, Slovenija pa ni neki bananaland. Ljubljanski teden mode je platforma, na kateri lahko oblikovalci in drugi modni ustvarjalci pokažejo svoje delo širšemu občinstvu in potencialnim kupcem, razložijo vizijo svojega dela, prodajo kose in kolekcije, ozaveščajo uporabnike hitre mode, včasih tudi zrušijo določene tabuje. Je pomemben dejavnik v dvigovanju modne zavesti potrošnikov in prepoznavnosti domačih ter gostujočih modnih znamk. Ne nazadnje je teden mode tudi čas, ko je na ljubljanskih ulicah navdihujoče veliko zanimivo oblečenih posameznikov, ki ta čas jemljejo kot čas, ko lahko pokažejo najboljše kombinacije iz svojih omar in si dajo duška."

Danes bodo potekale še zadnje modne revije, v četrtek bo na posebni lokaciji potekal prav poseben modni performans pod taktirko Mateje Benedetti, ki ustvarja znamko Benedetti Life in raziskuje živalske vrste, ki so ogrožene zaradi uničevanja naravnega habitata, lova ali zaradi podnebnih sprememb. V petek pa bodo za konec pa podelili modne nagrade LJFW WOW. In čeprav se ta teden mode še ni končal, Melinda Rebrek že razmišlja o novem.

A vrnimo se k tokratni izdaji LJFW-ja. Drugi dan modnih revij se je začel z revijo študentov Fakultete za dizajn, sledile pa so kolekcije znamk Medle, Ninara, Kiss The Future, Jan Brovč, Tanja Uvera, Teja Jeglich & Evgenija Zafirovska, Damir Raković Ponorelii, M. Fiction in Matic Veler. Opise modnih kolekcij posameznih oblikovalcev najdete spodaj.

Medle
Anja Medle je mlada modna oblikovalka, trenutno še študentka 2. letnika magisterija na Naravoslovnotehniški fakulteteti v Ljubljani. V njenih kolekcijah se pogosto prepletata moška resnost in ženska nežnost in igrivost. Navzven “resne” silhuete večkrat popestri z detajli, ročnimi spretnostmi, navdihnjenimi iz kulturne dediščine, in igro barv.

Ninara
Mlada oblikovalka Nina Žnidaršič, prejemnica LJFW nagrade, je študentka oblikovanja tekstilij in oblačil na NTF-ju Univerze v Ljubljani. Svojo kolekcijo je na LJFW-ju prvič predstavila pod samostojno blagovno znamko Ninara. Zanima jo sodobna trajnostna moda, ročne tehnike in silhuete, ki izhajajo iz etno značilnosti različnih narodov.

Kiss The Future
KISS THE FUTURE je urbana modna znamka oblačil in umetniško ime Tanje Pađan, ki je leta 2011 diplomirala na smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil na NTF-ju UL. Pri njenem delu jo navdušujejo raznovrstni vplivi. Navdih črpa iz znanstvene fantastike, urbane kulture, eksperimentalnega videa, dolgih romanov, vesolja, rokokoja …

Evgenija Zafirovska & Teja Jeglich
Evgenija Zafirovska, modna oblikovalka, se je rodila v Skopju, živi in ustvarja v Ljubljani. Kombinacija mode, arhitekture in tradicije ji daje vrsto znanja, ki ji omogoča uporabo v obrtniških strasteh, govorjenje iskrene zgodbe s prijetnimi in funkcionalnimi izdelki. Tejo Jeglich že od nekdaj spremljajo asimetrične linije, živalski vzorci in videz usnja, zato je idejo oblikovala v blagovno znamko s prav posebnimi kosi modnih torbic. Letos sta oblikovalki združili moči in oblikovali kolekcijo modnih kosov. Navdihnila ju je skupna ljubezen do arhitekture, ostrih linij in geometrije.

Jan Brovč
Glavni navdih pri ustvarjanju je klubska scena 80. let. Oblikovana oblačila nimajo določenega spola. Pri ustvarjanju želi čim bolj izraziti svojo lastno estetiko, uporablja različne manipulacije blaga in ustvarja tako različne teksture kot tudi reciklaže in predelave oblačil.

Tanja Uvera
Blagovna znamka Tanja Uvera temelji na unikatnih pleteninah. Vsako oblačilo je kombinacija avtorskih vzorcev in barv. Tanja pletenine kombinira s tkanino, potiskano z vzorci, ki jih nariše in računalniško obdela. Rada raziskuje in kombinira kontraste. Pri tem se zgleduje po naravi, ki je polna nenavadnih barvnih kombinacij in vzorcev.

Damir Raković Ponorelii
Ponorelii brand je zasnovan na podlagi čiste fantazije recikliranja že obstoječih poliestrskih tkanin.

M. Fiction
Za slovensko modno blagovno znamko stojita sestri Mateja Lukač in Mia Aleksandra Lukač. M. FICTION je oblikovalska blagovna znamka, ki vsebuje raznolike sloge: neodvisne, sodobne, igrive, uporniške in anti-tradicionalne mode. Njihova zanimanja vključujejo igranje s stili ter izražajo strast do tkanin in oblik z raziskovanjem in kombinacijami različnih materialov. Ustvarjata sveže in nepričakovane kombinacije, pri katerih so osrednja tema inovativnost, lasten slog in pozornost do detajlov. Vsaka modna kolekcija je zelo konceptualna z določeno zgodbo v mislih, saj je njuno osebno prepričanje, da ima vsakdo svojo zgodbo. Navdih za kolekcije črpata iz mode, človeškega vedenja, življenjskega sloga, kulture in zgodovine.

Matic Veler
Matic Veler je magistrski študij oblikovanja ženskih oblačil zaključil na Royal College of Art. Že kot otrok je ogromno časa preživljal v družinskem krojaškem salonu in bil obkrožen z umetnostjo. Navdih za njegovo delo je raziskovanje njegovega estetskega razvoja od otroštva pa vse do danes. Eden največjih navdihov je arhitektura 17. in 18. stoletja, zlasti detajli in ornamenti, skupaj z vtisom čarobnih okolij v kombinaciji z brutalistično arhitekturo, s katero je bil obdan kot otrok, odraščajoč v Velenju, mu pomagajo pri prevajanju in razmišljanju, kadar ustvarja oblačila in instalacije. Kontrasti med brutalnostjo betona, mehkobo linij baročne estetike in lepoto magije so ga spodbudili k razmišljanju o kontrastih med njimi in kako jih lahko z različnimi tehnikami in materiali prevede v svoje stvaritve.