Modni svetovalec in diplomirani grafik, ki živi in dela v Italiji, modo dojema kot še eno vrsto sodobne umetnosti in zato se upira posnemanju ter slepemu sledenju modnim smernicam. "Pojmovanje mode želim znova pripeljati na višjo raven in zato ne spremljam trendov in sem proti diktaturi modnega cirkusa," je povedal za MMC.

Kdo so bili tisti, ki so v preteklosti določali modne smernice? Kdo so bili prvi modni oblikovalci? Kako je modni svet spremenila množična proizvodnja? S Tomijem Vugrincem smo se na kratko sprehodili skozi zgodovino mode.

Kakšen pomen je imela moda skozi zgodovino in kašen pomen ima danes?
Moda je imela v zgodovini manjši pomen, kot mu ga pripisujemo danes. Bila je v celoti v domeni najvišjega sloja prebivalstva in se množice ni ravno dotikala. Zanimivo je tudi to, da je bila moda v zgodovini največkrat moška domena, čeprav so bile ženske skoraj vedno bolj opazno in bogato oblečene – vendar to predvsem za ugajanje moški populaciji. Veliko zgodovinskih obdobij poznamo, kjer je imel način oblačenja poseben statusni, religiozni ali vojaški pomen. Tako kot umetnost tudi moda doživi svojo preobrazbo šele v drugi polovici 19. stoletja in skupaj z kreativnostjo širi svoja obzorja ter išče nove načine ustvarjanja. Šele na začetku 20. stoletja spoznamo prve samostojne modne oblikovalce in modo kot industrijo, namenjeno širokim množicam. Danes se krivulja življenjske poti mode na žalost znova obrača navzdol. Bolj kot kreativnost cenimo množično potrošništvo, 'fast food' modo in slepo kopiranje novih idolov.

Kaj so značilnosti oblek zgodnjih obdobij?
V zgodnjih obdobjih pripisujemo obleki predvsem praktični pomen, torej oblačilo, ki služi svojemu namenu in je estetsko podrejeno funkcionalnosti. Po letu 1200 se pa z odkrivanjem novih teritorijev sveta modni trg okrepi z novimi, do takrat se nepoznanimi materiali, barvami, vzorci in kroji. Obleka postane ogledalo pomembnosti človeka in izkazuje njegov položaj v družbi. Ženska moda se prilagaja moškemu videnju sveta in vloge ženske v njem.

Kdo so bili tisti, ki so včasih postavljali modne smernice?
Kot sem že prej omenil, je bila v zgodovini moda popolnoma v lasti najvišje stopnice družbene lestvice. Samo aristokrati so si lahko privoščili luksuz po meri narejenih oblek, za tiste čase zelo dragih materialov ter različnega okrasja. Zanimiv je podatek, da dvorne šivilje in krojači do 19. stoletja niso bili samostojni pri izdelavi oblačil in so se morali povsem podrediti željam in zahtevam njihovih gospodarjev. Za svoje delo so bili plačani približno v vrednosti pet do deset odstotkov cene blaga. Tudi prva ministrica mode v Franciji, Rose Bertin, ki jo je sama Maria Antoaneta povzdignila v višave takratne evropske mode, ni imela možnosti sama kupovati blaga za izdelavo svojih kreacij, temveč je za nakup potrebovala dovoljenje same kraljice. Po francoski revoluciji se v Evropi pojavijo prve delavnice šivilj in krojačev, ki so lahko samostojno opravljali te obrti.

Kdaj se je razvil pojem visoke mode?
Pojem visoke mode oziroma mode, kot jo poznamo danes, se razvije šele v drugi polovici 19. stoletja. Prvi znani modni oblikovalec, ki idejno zasnuje in oblikuje svojo lastno kolekcijo oblačil in jo uspešno prodaja takratnim damam, se imenuje Charles Frederic Worth. Njemu se lahko zahvalimo za kolekcije, razdeljene na dve obdobji (pomlad-poletje ter jesen-zima). Prvi je svoje kreacije predstavljal na živih modelih in prvi je v notranjost oblačila šival etikete s svojim imenom. Njegov učenec Paul Poiret pa je tisti, kateri je prvi oblikoval lastno linijo oblačil in jo podkrepil tudi z lastnimi modnimi dodatki. Na začetku novega stoletja svet mode eksplodira v razsežnosti, ki jih poznamo še danes. Coco Chanel, Elsa Schiapparelli, Christian Dior, Vionnet, Balenciaga, Jean Patou, Nina Ricci ter Givenchy so samo nekatera od imen, ki so v Franciji tistega časa postavila temelje modnemu ustvarjanju in čaščenju mode kot nove religije človeštva.

Kako se je svet mode in oblačil spremenil z industrijsko revolucijo?
Industrijsko oziroma množično izdelovanje oblačil za vedno podre meje med družbenimi statusi in v modo prinese pojem demokracije. Šele med obema svetovnima vojnama lahko govorimo o industrializaciji v modi. Z industrijsko proizvodnjo se cena oblačilom drastično zniža in moda postane dostopna tudi srednjim in nižjim slojem prebivalstva. Zanimivo je, da množično izdelovanje oblačil še bolj podkrepi status modnih oblikovalcev in pojma visoke mode, ker se premožnejši člani družbe še vedno želijo razlikovati od preostalega dela sveta.

Če bi lahko sami izbrali modno obdobje, za katero bi želeli, da se ponovi, katero bi izbrali?
Po naravi nisem nostalgik in raje gledam naprej kot nazaj, a če moram izpostaviti eno obdobje, bi to zagotovo bilo ravno obdobje začetka prejšnjega stoletja, ko moda postane del umetnosti in kreativnega ustvarjanja in prvi znani modni oblikovalci sodelujejo z umetniki pri ustvarjanju nove vizije sveta. Eno takih simbioz poznamo iz primera Ruskega baleta (Ballets Russes) v Franciji, kjer od leta 1909 do 1929 pri ustvarjanju odrskih mojstrovin skupaj sodelujejo imena, kot so Picasso, Chanel, Matisse, Nijinsky in Ravel. Vsekakor zanimiva druščina.

Za katero pa bi želeli, da se ne ponovi nikoli več?
Obdobje srednjega veka je zaradi absurdno postavljenih zakonov o načinu oblačenja, vojn, lakote in bolezni ter vsesplošnega pomanjkanja tudi za modo najbolj črno obdobje. Čeprav v nekaterih redkih primerih stilsko zanimivo, je to obdobje daleč od tega, kar si želim za svet in modo v naslednjih stoletjih.

Kaj se vam zdi najbolj 'zgrešena' sodobna modna smernica?
Vsekakor kopiranje za vsako ceno. Ljudje so danes popolnoma podrejeni diktatom in ne razmišljajo več s svojo glavo. Na žalost je največji paradoks današnje družbe ta, da imamo na razpolago največjo možno količino produktov mode po zares dostopnih cenah, ljudje pa ne znajo tega izkoristiti za lastno kreativnost in drugačnost. 'Modna mafija' dobro opravlja svoje delo, trgovine se množijo, modne smernice se menjavajo, potrošnja je visoka in izdelava zelo ugodna. Vendar pa človeštvo obstaja na najnižji možni stopnji kreativnosti, lastnega izražanja in samopodobe.

Od kod pa izvira ideja priljubljenih pajkic in balerink?
Ideja pajkic in balerink izhaja iz praktičnosti. Umetnice, plesalke in igralke so kombinacijo pajkic in balerink uporabljale zaradi njihovega načina življenja in narave njihovega dela. Danes pajkice in balerinke zame pomenijo modno zaspanost in mrtvilo in so dokaz tega, da je v današnjem svetu najtežje razmišljati z lastno glavo.

Kaj najraje oblečete vi?
Pri oblačenju sem zelo preprost. Menim, da mora način oblačenja navzven izkazovati človekovo notranjost in trudim se, da sem vedno oblečen tako, kot se v določenem obdobju počutim. Ne maram ekstravagance za vsako ceno in mislim, da se za pretiravanjem v slogu večkrat skriva nizka samozavest in pomanjkanje modnega znanja. Vsekakor pa me veseli, ko vidim okoli sebe ljudi, ki tudi z obleko nakazujejo svoj, lasten način razmišljanja in doživljanja sveta.