Svetovno znana raziskovalka modnih smernic in ženska z izjemnim vplivom na to, kaj bomo jutri nosili, je svoje oko vrgla na slovensko modo. Že drugo leto zapored organizira modno razstavo, za katero je izbrala 40 talentov iz vsega sveta in jih povabila k sodelovanju.

Slovenska oblikovalca sta prva, ki jima je uspelo priti v izbor in hkrati edina, ki ne prihajata z britanskih šol Central Saint Martins College of Art and Design in Royal College of Art. Ti dve šoli namreč veljata za najboljši šoli na tem področju. Ob uspehu smo se pogovarjali z obema mladima oblikovalcema.

Za kakšen namen sta bili stvaritvi prvotno oblikovana?
Peter: Kreacija je nastala kot naloga, ki se je izvajala v sodelovanju z oblikovanjem tekstilij in oblikovanjem oblačil v prvem letniku mojega študija.
Jana: Moja pa je bila prvotno namenjena za natečaj 4CF v Winchestru, na katerem je sodelovala naša katedra.

Kje sta črpala navdih zanju?
Peter: Jaz sem raziskoval ribe. Ribo kot enoto in ribe v skupini. Jati. Razmišljal sem o tem, koliko malih lusk, nanizanih druga ob drugo, sestavlja enoto, kot je riba. Listek, list, krošnja. List skrit v krošnji in bohotenje krošnje v sferi, zraku kot odnos telesa do obleke oziroma obratno. Osnovna oblika, iz katere sem izhajal, je bila krog, ki to sploh ni bil. Nanizani krogi bežijo v prostor in z obleko ustvarjajo volumen kot ribe, ki se v jati skrivajo, se bojijo, se ustalijo.
Jana: Glede na temo natečaja, ki je bila Kulturna identiteta, sem se odločila, da bom razpolagala z jezikom oziroma z glasovi "č, š, ž". Tako sem iz oscilogramov, ki jih ustvarjajo ti trije šumniki, razvila potiske, ki sem jih med seboj mešala, da sem dosegla to motečnost, ki je za šum značilna. Silhueto sem iskala iz tipografije teh treh črk. In ker je jezik "živa tvorba", sem tudi v oblačila prenesla to spremenljivost ,se pravi, da oblačilu z zapiranjem zadrg spreminjamo videz ter likovno podobo, saj se tako poleg silhuete spreminjajo vidni potisk.

Sta si obetala, da ju bosta lahko predstavila na modni razstavi Edelkoortove?
Peter: No, če sem iskren, o čem takem tudi sanjal nisem, kaj šele da bi pomislil na kaj takega.
Jana: Sploh ne.

S čim menita, da ste prepričala Edelkoortovo?
Peter: Menim, da sem jo navdušil z obliko, barvami, materialom, ki sem ga izdelal sam, ter s prepletenostjo mnogih drobnih dejavnikov v celoti enega objekta. V mojem primeru obleke.
Jana: Na sami otvoritvi sem gospo Li Edelkoort povprašala, kaj ji je bilo pri mojem kosu všeč, in odgovorila mi je, da način, kako sem speljala linije in potiske, ter ta prehod v abstrakcijo, da se naenkrat znajdeš v enem abstraktnem svetu organskega.

Kaj pričakujeta od razstave?
Peter: Od razstave pričakujem to, da se bom usedel na letalo in razstavil svojo kreacijo tudi v New Yorku.
Jana: Neki obeti v smislu celotne razstave za naprej so, ampak o njih še ne smemo govoriti, ker so v fazi dogovarjanja. Osebno ne pričakujem ničesar, se pa z veseljem pustim presenetit (smeh). V čast mi je, da sem bila izbrana na to razstavo, in se zavedam, da je to dobra vstopnica za naprej.

Je dejstvo, da se kalita na Naravoslovno tehniški fakulteti (NTF), prednost v vajinem primeru?
Peter: Profesorji nam s svojimi izkušnjami širijo znanja. Meni je NTF prav super, ne maram da ljudje govorijo čez njega. Upam, da bomo imeli kmalu več prostora za ustvarjanje, več miz, večje mize. Kmalu dobimo tudi pletilnik! To bo zanimivo.
Jana: Ne bi rekla, da je to prednost. Prej to pomeni, da se dobri oblikovalci lahko dobijo povsod in obstajajo tudi izven zvenečih ustanov, ampak širšemu svetu niso izpostavljeni.

Če primerjate čas pred gospodarsko krizo in po njej - koliko so se spremenile razmere v oblikovanju?
Peter: Oblikovanje se tako kot ostala področja prilagaja trenutnim razmeram. Je pa res, da imajo oblikovalci to prednost, da izdelke lahko napolnijo z humorjem, pestrimi barvami. Mislim, da ko nastopi neko obdobje "krize", se ljudje zatekamo k obilju, s čimer lažje preživimo strah pred pomanjkanjem, in obratno, ko nismo več primorani skrbeti za osnovno preživetje, razmišljamo, kako bi stvari poenostavili, bili "eko".
Jana: Rekla bi, da zelo. Če gledamo modne revije, vidimo, da so se modne hiše vrnile k svojemu bistvu - lansirale so nazaj svoje prepoznavne kose in se držale nosljivosti. Druge so spet šle v pretiravanje in šov in tako hotele izreči mnenje, da kriza ne obstaja - v smislu - imejmo se lepo, ne omenjajmo krize sploh - ni je! Oblikovalci so iskali alternative. Gareth Pugh je na primer kolekcijo predstavil z videom. Čuti se stiska in veliko je zastonjskega dela.