V okviru projekta Slovenski rekorderji smo vam že predstavili t. i. večne rekorde, tiste, ki bodo v sloviti knjigi rekordov (najverjetneje) ostali zapisani za vedno, in nekaj posameznih rekorderjev, tokrat pa se posvečamo statističnemu vidiku slovenskih rekordov in rekorderjev.

O tem, kdaj je bil v slovito Guinnessovo knjigo zapisan prvi "slovenski" rekord, ni podatka, prav tako ni znano, kdaj je bil prvi tak rekord postavljen. Vemo pa, da knjiga v slovenskem jeziku izhaja že več kot 20 let – od leta 2003 (ko je izšla izdaja za leto 2004) nad izdajanjem bedi založba Učila –, vsako leto pa uredniki vanjo uvrščajo tako domače kot tuje rekorde.

"Osnovni izbor rekordov dela institucija Guinness world records s sedežem v Londonu. Vsaka država pa ima možnost, da v svoji izdaji predstavi tudi rekorde, ki v mednarodno izdajo niso vključeni. Pogoj je, da so uradno priznani ter v bazi Guinnessovih rekorderjev. Sam rekord in njegova potrditev namreč še nista zagotovilo za objavo v knjigi," razlaga trenutna urednica slovenske izdaje omenjene knjige Mojca Benedičič.

Ker je vsako leto postavljenih na tisoče novih rekordov, je že to, ali je nekdo oz. nekaj (še) rekorder, težko preverjati. Vseh statističnih podatkov o rekordih namreč ni zbranih na enem mestu. Sami smo se pri izboru rekordov, ki vam jih bomo predstavljali v naslednjih mesecih, osredotočili na tiste, ki so še aktualni, ni pa nujno, da so bili vsi tudi objavljeni v sloviti knjigi.

Na splošno je največ rekordov povezanih s športom, nam je pojasnila Benedičič in dodala: "Bolje bi bilo reči na področju telesne dejavnosti ali športa v kar najširšem pomenu. To vključuje uradne športne discipline, pa tudi vrtenje obroča hulahup, trike na trampolinu, kolesarjenje na sobnem kolesu, trike s košarkarsko žogo …"

Tovrstnih rekorderjev je največ tudi med Slovenci. Kateri Slovenec ali Slovenka pa je postavil_a največ rekordov? "Imamo kar nekaj večkratnih rekorderjev, recimo Marko Baloh je večkrat izboljšal rekord v prekolesarjeni razdalji v 12 in 24 urah, letos ga je osvojil v času na 1000 kilometrov, česar še ni v knjigi," pravi Mojca Benedičič.

Osem različnih rekordov enega kolesarja

Pred tremi leti (v izdaji za leto 2022) je imel slovenski veteranski kolesar na dolge razdalje Stanislav Verstovšek v kategoriji "cestno kolesarjenje" vpisanih kar osem različnih rekordov, in sicer najhitrejših 100 km (2 uri, 21 min, 42 s), najhitrejših 200 km (4 ure, 44 min, 9 s), najhitrejših 300 km (7 ur, 10 min, 50 s), najhitrejših 500 km (12 ur, 18 min, 42 s), najhitrejših 100 milj (3 ure, 48 min, 6 s), najhitrejših 200 milj (7 ur, 43 min, 50 s), najhitrejših 300 milj (11 ur, 51 min, 17 s) in najdaljše 24-urno cestno kolesarjenje (914,02 km). Vse rekorde je postavil na 20-kilometrski trasi v Dobrovniku v Prekmurju 2. in 3. oktobra 2020.

Sorodna novica Slovenski mojster košarkarskih trikov v Guinnessovi knjigi rekordov že petkrat – in ni še konec

Luka Trpin čaka na potrditev svojega šestega rekorda

Že nekajkrat je bil med rekorderje vpisan tudi Luka Trpin, dva njegova dosežka (oziroma njegova četrti in peti rekord) pa sta letos mesto našla tudi v sami knjigi – izboljšal je namreč rekord za največ košarkarskih odbojev med nogami v eni minuti (517) in za največ košarkarskih odbojev "pajek" v eni minuti (89). Kot je povedal nedavno, pa že čaka na potrditev novega, šestega rekorda: za največ košarkarskih odbojev z dvema žogama v eni minuti.

Podobno – da so Slovenci izboljšali lastne rekorde –, se je v zadnjih dveh desetletjih zgodilo že večkrat: tak primer so tudi maturantje, ki so večkrat izboljšali rekord po številu udeležencev v sočasnem plesanju maturantske četvorke.