Orodje, stroji, usnje, pripomočki. Tukaj je vse, kar sta v 104 letih najprej oče, nato pa sin Jožef Levovnik potrebovala za oskrbo nekdaj dragocene stvari – čevlja.

"Z njim se je spoštljivo ravnalo, enkrat na teden so se doma čevlji redno čistili, da so jih vzdrževali, so jih pa tudi nosili popravljat," je povedala Brigita Rajšter iz koroškega pokrajinskega muzeja.

Od osem do štirinajst ur je trajalo, da je mojster izdelal par čevljev. Seznam strank pa je bil dolg. V najboljših časih med obema vojnama je imel tudi do 1700 strank.

Kar je veliko za mesto s takrat 1300 prebivalci in še 30 čevljarskimi delavnicami. V tej so imeli do 10 pomočnikov. Jožef mlajši, poznan kot Pepi, je tukaj delal in se družil do smrti. "Tudi ko je bil oskrbovanec doma starejših občanov v Slovenj Gradcu, je še dvakrat na teden prihajal v to delavnico in vzel kakšen čevelj v popravilo," se je spomnila Brigita Rajšter.

Že leta 1952 je patentiral delovni čevelj s kapico, znan je bil po t. i. pantoflih – natikačih za doma.

Jožef Levovnik pa je bil tudi športna legenda. Odličen smučar in ustanovitelj odbojkarskega in rokometnega kluba. Zavzel se je za izgradnjo stadiona v mestu in kot predsednik rokometnega kluba leta 1963 moštvo popeljal do naslova republiških prvakov.