Sorodna novica "Skoraj vsak nekdanji Jugoslovan ima s fičkom osebno izkušnjo"

Fičo ima še danes posebno mesto v srcih mnogih. Eden izmed ljubiteljev fička je tudi Mirko Stavrev, Makedonec iz Šipa, ki je svojo srečo pred mnogimi leti našel v Sloveniji. Z rdečim fičkom še vedno vijuga po ljubljanskih ulicah: "Vam povem po pravici – na lepe čase me spominja. Takrat sem dokončal akademijo v Rajlovcu in moja prva vojaška zaposlitev je bila v Ljubljani, sodelovali smo s tovarno na Litostrojski in na skupnem druženju sem spoznal svojo ženo. Zabava je bila 19. januarja. Marca pa sva se začela resno videvati in rezultat toga je 42 let skupnega življenja tu, v Sloveniji."

"To zmore samo fiček"
Fičko, za katerega Mirko tako predano skrbi, je pravzaprav prva ljubezen Mirkove žene Ivice: "Fiček je letnik 84 in sem ga podedovala od svoje tete. Fičeki pa so moja ljubezen. Se spomnim enkrat, sem šla v službo, sem se usedla v avto in ga vžgala. Zvok je bil malo čuden, iz avta se je kadilo. Zadaj pa sem imela še dva otroška sedeža. Nisem bila prepričana, kaj se dogaja, ampak sem nadaljevala pot. Ko sem prispela v službo, je kolega pogledal, kaj se je zgodilo, in sva ugotovila, da so mi iz avta čez noč ukradli alternator. Jaz pa sem se vseeno vozila! Kakšen avto lahko danes vžgeš in voziš brez alternatorja?! To zmore samo fiček."

Ko je mali oranžni avtomobil prvič vstopil v njihovo življenje, ni bil v tako dobrem stanju kot danes. "Rezervne dele dobimo v Makedoniji ali pa na avala.net. Neke dele tudi dobimo prek združenja starodobnikov. Za zdaj smo ga prebarvali, zamenjali neke osnovne dele, obnovili tapecirane dele. Vsi deli v avtu so originalni. Nočemo, da so novi ali modificirani deli noter. Želim si, da ga kmalu urediva do konca, kompletna obnova bo stala med 3500 in 4000 evri, tako da delamo počasi. Ena luč je več kot 50 evrov!" pripoveduje par.

Fičo prenese vse
Da bi fičkota spravili v čim boljše stanje, so ga odpeljali na popravilo v Makedonijo.
"Vozili smo se 13 ur in smo naredili več kot 1000 kilometrov. Celo pot so nam tovornjaki trobili, potniki iz avtobusov in avtomobilov so nam mahali in kazali palce. Celo do 110 kilometrov na uro smo ga peljali. Vse je prenesel. Največji štos pa je bil, da je, ko smo prišli v Šip na naš cilj, fičku počila sajla! To se pravi, fičko je zdržal od začetka do konca. Tudi na meji je bilo precej pestro," pripoveduje Mirko. "Ko smo prišli na carinsko kontrolo, nas je carinik usmeril na desni pas. Mislili smo, da nas bo podrobno pregledal. Kolega, ki je potoval z mano, je bil celo rahlo zaskrbljen. Potem pa je carinik prišel do nas in nam je navdušeno rekel, da nas je ustavil le zato, da se z nami pogovori, da delimo spomine na fička. Rekel je, da smo res pogumni, da smo se iz Slovenije peljali vse do Makedonije. To je res bila dogodivščina!"

Zakaj je fičo boljši ob BMW-ja?
Čeprav zahteva veliko predanosti in trdega dela, je za družino Stavrev fičo vir številnih dogodivščin in lepih spominov ... "Nekoč me je na nekem parkirišču ustavil lastnik novega BMW-ja in me vprašal, ali želim zamenjati z njim. Dejal je: 'Evo ti ključi, odpelji BMW-ja, meni pusti tega tu.' Kaj mislite, katerega sem izbral? Fičota, seveda! To je res eden izmed mojih najljubših spominov na ta avto."

Mirka, Ivico in njunega fička lahko pogosto vidite na ljubljanskih ulicah. "Najpogosteje s fičkom peljeva vnukinjo Noelo na gimnastične treninge. Privoščimo si tudi kakšen izlet v okolico Ljubljane. Prej pa smo se z družinico peljali na dopuste na Hrvaškem in tudi po celi Sloveniji. Majhen je, toda lahko si celo družino odpeljal tja, kamor si hotel. Spomnim se, ko smo se peljali v Savudrijo. Dve majhni punčki, stvari za s sabo, kolikor češ. Čez sedež daš brisače in blazine, pa sta obe hčerki lepo spali v fičku."
Ljubezen do tega legendarnega avtomobila sta zakonca Stavrev prenesla tudi na vnukinjo Noelo. Do njenega vozniškega izpita nameravajo Fiča obdržati in vzdrževati v čim boljšem stanju, nato pa ji ga nameravajo podariti.